Podjetniška revolucija, ki lahko pomaga Sloveniji

Izraela se je prijel vzdevek "start-up dežela". Z razlogom: imajo največ start-up podjetij na prebivalca, vsako leto pa se v Izraelu ustanovi okrog tisoč novih podjetij, poroča The Economist.

A niti takšno spodbudno podjetniško okolje ne zagotavlja dovolj delovnih mest za tamkajšnje rastoče prebivalstvo. Vsem izraelskim novim podjetjem navkljub se je delež zaposlenih v tamkajšnjih visokotehnoloških podjetjih v petih letih zmanjšal z 10,7 na 8,9 odstotka.

Država, ki ima tudi za petino višje maloprodajne cene kot v primerljivo razvitih in bogatih državah, se zaveda, da veliko start-up podjetij še ne zagotavlja gospodarskih uspehov, zato se lotevajo zelo zahtevne naloge: kako čim večjemu številu teh podjetij pomagati na poti do dolgoročne rasti in uspehov.

Veliko število ni jamstvo za veliko uspešnih

Ni ravno veliko izraelskih start-up podjetij, ki jim bo uspelo postati velike družbe. Ocenjujejo, da je v desetletnem obdobju, ki se je končalo leta 2012, samo slaba desetina vseh novih podjetij svoje delnice ponudila v javno prodajo, preostali start-upi so postali tarča velikih podjetij ali so po kratkočasnem finančnem uspehu preprosto ugasnili.

Opazna je tudi razlika v vrednostih začetkov javne prodaje: v Izraelu ta povprečno znaša slabih 26 milijonov evrov, v ZDA, kjer povprečno vsako peto novo podjetje pride do borze, pa okrog 190 milijonov evrov.

Na eni strani so v Izraelu tako mlada, majhna in prožna podjetja, ki jim le redko uspe postati velika, na drugi pa je zelo malo velikih podjetij, ki so velike, prepogosto prevelike poslovne skupine, ki nimajo ozke usmeritve in zunaj Izraela nimajo velikih možnosti na zahtevnih konkurenčnih trgih.

Komaj 24 velikih konglomeratov obvladuje skoraj četrtino izraelskega gospodarstva. Samo eno izraelsko podjetje, farmacevtsko podjetje Teva, se je uvrstilo med 500 največjih na svetu, medtem ko ima Danska, ki ima za tretjino manj prebivalcev od Izraela, na tem seznamu tri podjetja. Švica, ki ima približno toliko prebivalcev kot Izrael, pa kar 17.

Posebnosti izraelskega gospodarstva

Izraelsko gospodarstvo je nastajalo na temeljih planskega in državno nadzorovanega gospodarstva pod taktirko socialističnih politikov ter podjetnih družin, ki so svojo poslovno pot iskali na več pogosto povsem nepovezanih področjih, so še zapisali v reviji The Economist.

Ko je ideja socialističnega gospodarstva pred dvema desetletjema začela izgubljati svojo moč, je vlada omogočila privatizacijo mnogih do takrat državnih podjetij. Največji dobitniki privatizacije so bili prav tisti družinski konglomerati in nekateri posamezniki, ki so prišli od zunaj. Med njimi je na primer Lev Leviev, izseljenec iz nekdanje Sovjetske zveze, ki je s premoženjem, pridobljenim s trgovanjem z diamanti, kupil enega od največjih državnih gradbenih podjetij.

Država ukrepa

Zavedajoč se teh težav je izraelski parlament sprejel zakonodajo, ki spodbuja konkurenčnost na trgu in velika podjetja sili v usmerjanje na njihove temeljne dejavnosti, s čimer se odpira prostor za novince.

Prehodno obdobje je sicer dolgo, a sporočilo je jasno. Novi predpisi prav tako lajšajo vstop na borzo novim in hitro rastočim podjetjem ter lajšajo pridobivanje vizumov in vstopnih dovoljenj za tuje poslovneže. S prihodki od morskih nahajališč plina so ustanovili sklad za financiranje hitro rastočih start-up podjetij. Znani po tem, da svoje namere ustvarjajo odločno in potrpežljivo, bodo Izraelci zgodbe o velikem številu start-up podjetij skoraj zagotovo postopoma znali preleviti v zgodbe o velikih uspehih.

Slovenija kot obljubljena dežela za start-upe?

Izrael pa ni edina država, ki dobro razume pomen in koristi start-up podjetništva, podobno namreč velja za skandinavske države, vedno uspešnejša v tem pa je tudi Slovenija.

Naša država namreč postaja vse bolj spodbudno okolje za novoustanovljena podjetja. V zadnjih desetih letih se je, kot opisuje Blaž Kos iz iniciative Start:up Slovenija, naredilo veliko za razvoj slovenskega start-up ekosistema. Vzpostavila se je ustrezna infrastruktura, oblikovali so se različni programi spodbujanja podjetništva, pa tudi zasebne iniciative, ki dopolnjujejo javni ekosistem.

Se pa v nekaterih drugih državah start-up ekosistemi razvijajo še hitreje kot pri nas, meni Kos, saj so se države začele zavedati, da sta kapital in talent postala mobilna, zato vlagajo veliko sredstev v razvoj privlačnega okolja, ki bi pritegnil talente z vsega sveta. Posebej omenja skandinavske države in Bolgarijo, ta s pospeševalnikoma LaunchHub in Eleven privablja tudi slovenska podjetja.

Kaj lahko ponudimo talentom? Podjetniški pospeševalniki, mednarodne konference in kapital. Nujno je, da s ponudbo za start-up podjetja sledimo tem državam, oziroma jih skušamo čim več tudi prehiteti, opozarja Kos, ki kot najučinkovitejše mehanizme navaja prav podjetniške pospeševalnike, ob njih pa še mednarodne konference ter dovolj javnega in zasebnega kapitala. "S temi mehanizmi moramo nenehno nadgrajevati svoj ekosistem. Prav tako potrebujemo čim manj birokracije, učinkovit pravni sistem in ugoden davčni sistem, kjer pa je več možnosti za izboljšave."

Uspešni start-upi: višja gospodarska rast in nova delovna mesta

"Kritična masa talentiranih posameznikov, dovolj kapitala ter tolerantno in transparentno okolje pripeljejo do prave podjetniške revolucije; odpirajo se nova podjetja, ki prinašajo na trg nove proizvode, poveča se delež izvoza, vse to vodi do višje gospodarske rasti, nastajajo nova delovna mesta, spodbuja se splošna konkurenčnost gospodarstva," opisuje Blaž Kos.

Premik od nepovratnih k povratnim državnim spodbudam start-upov O tem, kako lahko start-upi povrnejo pomoč in spodbudo države, smo vprašali tudi podjetnika ter enega od vlagateljev in upravljavcev sklada Silicijevi vrtički Petra Ribariča. V zadnjem letu je država prek Slovenskega podjetniškega sklada razpisala dva razpisa (SK50 in P2B) za pridobitev konvertibilnega posojila inovativnim, globalno usmerjenim start-up podjetjem.

Slovenci preveč razvijamo in premalo prodajamo

Razloge za to, da se veliko start-upom ne uspe obdržati oziroma se jim ne uspe prebiti na svetovni trg, vidi v tem, da smo Slovenci tradicionalno inženirski narod, da preveč razvijamo in smo premalo prodajno usmerjeni.

"Preprosto – start-upu uspe, če prepriča dovolj kupcev in investitorjev. Zato bi morala takšna podjetja že v zgodnji fazi med ljudmi testirati ne dovršenega izdelka, temveč že samo idejo, sredstva pa nameniti izboljševanju, razvoju in tudi promociji," meni Peter Ribarič.

Svetovni uspeh je mogoč, dokaz so Celtra, Outfit7, Zemanta ... A tudi slovenskim start-upom lahko uspe veliki met, poudarjata oba sogovornika. Svetovno uspešna in uveljavljena slovenska podjetja so tako Celtra, Outfit7, Bitstamp, Zemanta, na dobri poti pa so tudi hrvaško-slovenski Bellabeat, Chipolo, Flaviar, Mesi in druga.

Njihov skupni imenovalec je, kot sklene Ribarič, preprosta logika: "Prodaja, prodaja, prodaja."