Po padcu reforme pozivi k ukrepanju

Bonitetni hiši Standard & Poor's (S&P) in Dun & Bradstreet sta ohranili oceno Slovenije, a so vsaj v S&P opozorili, da bo usoda ocene odvisna od sposobnosti Slovenije, da v odsotnosti reforme stabilizira svoje javne finance. S&P: Bonitetna ocena bi se utegnila znižati S&P je bonitetno oceno za dolgoročni oz. kratkoročni dolg Slovenije ohranil pri AA oz. A-1+, obeti pa ostajajo negativni. V agenciji menijo, da padec reforme obenem pomeni padanje podpore vladni koaliciji, s čimer se slabšajo obeti, da bo uspelo vladi doseči kratkoročne javnofinančne cilje. Bonitetna ocena Slovenije bi se tako utegnila znižati, če vladi ne bo uspelo stabilizirati javnega dolga in uresničiti zastavljenih fiskalnih ciljev. V agenciji ocenjujejo tudi, da bo padec pokojninske reforme na referendumu povzročil zastoj pri soočanju z velikimi dolgoročnimi izzivi za slovenske javne finance, ki jih prinašajo demografske spremembe.

Bonitetna hiša Dun&Bradstreet je junija prav tako ohranila oceno Slovenije, ki se tako uvršča v kategorijo držav z nizkim tveganjem ter ohranja prvo mesto v regiji.

Dun&Bradstreet: Posledica padca bodo višji davki Padec pokojninske reforme bo po mnenju agencije zanesljivo imel posledice, a strah, da bi se utegnila Slovenija zaradi tega znajti v podobnem položaju kot Portugalska, je po njenem mnenju pretiran. "Vendar bo padec vsekakor imel za posledice višje davke, kar pa pomeni nižjo rast, in dodatno zadolževanje, ki si ga sicer Slovenija lahko privošči, vendar bi povzročilo večanje primanjkljaja," ocenjujejo v bonitetni agenciji.

OECD poziva k pripravi še bolj drastične reforme Na padec pokojninske reforme so se odzvali tudi v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD). Kot ugotavljajo, se Slovenija zaradi demografskih gibanj na dolgi rok v odsotnosti reform sooča z nevzdržnimi javnimi financami. Slovenske oblasti OECD zato poziva k čimprejšnji pripravi in izvedbi nove pokojninske reforme, ki pa bi morala biti bolj celovita in drastična kot tista, ki so jo volivci zavrnili na referendumu.

Ker zavrnitev reforme pomeni tudi večje kratkoročno breme za javne finance, v OECD pozivajo tudi k dodatnim fiskalnim ukrepom v naslednjih letih.

Sloveniji šest priporočil za izboljšanje ukrepanja Evropska komisija pa je predstavila oceno slovenskega programa reform in načrta za zagotavljanje zdravih javnih financ, pri čemer je Slovenija dobila šest priporočil za ukrepanje v letošnjem in naslednjem letu. Eno od teh je, da mora država ukrepati za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema in ohranitev ustreznih pokojnin.

Komisija poziva k uvedbi spodbud za poznejše upokojevanje V okviru tega priporočila komisija Slovenijo poziva tudi k dvigu stopnje zaposlenosti starejših delavcev z uvedbo spodbud za poznejše upokojevanje ter k nadaljnjemu razvoju aktivne politike zaposlovanja za zagotavljanje dejavnega staranja in ukrepov za vseživljenjsko učenje.

Poleg tega ji priporoča dosego cilja za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja letos in konkretne ukrepe v podporo cilju zmanjšanja primanjkljaja v naslednjem letu ter dosledno konsolidacijo javnih financ, vključno s pripravljenostjo na dodatne ukrepe, če bodo potrebni.

Pahor na pozive OECD "gleda skoraj s strahom" Premier Borut Pahor je te odzive pospremil z zadovoljstvom. Na pozive OECD k bolj drastični pokojninski reformi pa "gleda skoraj s strahom". Na vladi se bo Pahor, kot je povedal, zdaj sestal na posvetu s pomembnimi finančnimi in političnimi forumi. Zaenkrat je položaj Slovenije v mednarodni skupnosti po njegovih besedah dovolj dober, da gredo z upanjem naprej, pridejo do dogovora o pokojninski reformi in da z rebalansom proračuna in "verjetnim interventnim zakonom" ublažijo posledice padca reforme.

Gaspari: V Sloveniji imamo še naprej škarje in platno Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari je prav tako izrazil veselje, da S&P ni znižal ocene Sloveniji. Nadaljnje odločanje bonitetne hiše bo po njegovih besedah odvisno od ukrepov glede rebalansa letošnjega proračuna in dvoletnega proračuna za 2012 in 2013. To pomeni, da imamo v Sloveniji še naprej škarje in platno, da se ustrezno odzovemo, je zatrdil.

Gaspari se je odzval tudi na predlog mnenja o slovenskem programu stabilnosti za 2011-2014, ki ga je predstavila Evropska komisija. Osnovna ugotovitev v mnenju komisije je, da je glede na pričakovana makroekonomska gibanja nekoliko preveč ambiciozno zastavljen v zadnjih dveh letih in nekoliko premalo v prvih dveh.

Gaspari vidi potrebo po kratkoročnih sistemskih ukrepih Zaveze v letih 2012, 2013 in 2014 so po mnenju Evropske komisije premalo podkrepljene z ukrepi. Ob rebalansu za leto 2011 bo treba zato po Gasparijevem mnenju jasno razmišljati o kratkoročnih in sistemskih ukrepih, ki bodo spremljali proračun za leti 2012 in 2013.

Po Gasparijevem mnenju bo zelo težko izpeljati srednjeročni javnofinančni načrt, že scenarij za leto 2011 pa po njegovem mnenju ne bo vzdržen, če se izdatki ne bodo zmanjšali za vsaj 400 milijonov evrov. Le na tak način bo Slovenija lahko strukturni primanjkljaj do leta 2013 spravila pod tri odstotke bruto domačega proizvoda.