Petek, 19. 1. 2018, 17.20
6 let, 9 mesecev
Po odmevni sodbi zaradi posojil v frankih banke še molčijo #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,30
Po sodbi ljubljanskega višjega sodišča, ki je ugodilo zahtevku za ničnost posojilne pogodbe v frankih, smo danes zaman iskali odzive bank. Tako pri Sparkasse, ki je v tem primeru potegnila kratko, kot pri preostalih večjih bankah, ki smo jih prosili za komentar, smo dobili enak odgovor: s sodbo še niso seznanjeni, zato je ne morejo komentirati.
Banke tudi ne pojasnjujejo, koliko tožb imajo odprtih. So nam pa na Sparkasse obljubili, da bodo odločitev komentirali, ko bodo sodbo preučili. Prav tako nismo izvedeli, kaj bo za banke pomenilo, če bi ta sodba utrla pot novi sodni praksi. Odgovore smo iskali pri Združenju bank Slovenije in Banki Slovenije.
Združenje bank za individualno obravnavo vsakega primera
V združenju bank so nam le ponovili svoje stališče, da je treba primere obravnavati posamično. Kakršenkoli sistemski pristop, torej da bi sodišča vzpostavila sodno prakso, bi bil po mnenju združenja bank škodljiv, nevaren ter krivičen, saj bi postavil različne posojilojemalce v neenakopraven položaj. "Vsak primer ima svoje okoliščine, kjer je samo individualna obravnava primerna za reševanje spora, kar je mogoče ugotoviti tudi z dosedanjo prakso sodišč, kjer so odločitve zelo raznolike," so nam še sporočili.
Video: Planet TV
Preberite še:
- Ljubljansko sodišče: Posojila v frankih so nična
- "Ne le tisti, ki so najeli posojilo, odgovorne so tudi banke"
- Poslanci vložili predlog zakona o posojilih v frankih
Slovencev s posojili v švicarskih frankih je okoli 16 tisoč.
Prva tovrstna pravnomočna sodba v EU
Sodba ljubljanskega višjega sodišča je namreč prvi primer pravnomočne odločitve o ničnosti sklenjenih posojilnih poslov v Evropski uniji. Vse preostale pozitivno ugodene tožbe so bile namreč vrnjene sodiščem v ponovno odločanje.
V konkretnem primeru tožbe proti Sparkasse je sodišče presodilo, da se ne opravi konverzija posojila v evre, temveč se obračun popravi po znesku, ki ga je posamezni posojilojemalec prejel ob črpanju posojila in, na drugi strani, vsote vseh odplačil posojila.
Odločitev sodišča še ugodnejša kot predlagana zakonska rešitev
Posojilojemalca in banke torej ne bremenijo pogodbene ali zamudne obresti. Tak položaj je za posojilojemalce najbolj ugoden, celo ugodnejši je od predloga v zakonu, ki ga je pripravilo Združenje frank, pred novim letom pa ga je v parlamentarno obravnavo vložila skupina poslancev.
Sodba tudi izrecno določa, da je zaradi ničnosti pogodbe posojilojemalec banki v 15 dneh dolžan plačati razliko med prejetim zneskom posojila v evrih in vsoto vseh že odplačanih mesečnih obrokov posojila.
