Sreda, 10. 1. 2018, 4.04
6 let, 3 mesece
"Ne le tisti, ki so najeli posojilo, odgovorne so tudi banke"
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
2,95
5
Odgovornost ni samo na tistih, ki jemljejo posojila, je v pogovoru za Siol.net poudaril soavtor predloga zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih, nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. Odgovornost po njegovem mnenju nosi tudi banka, ki naj ponudi korektno posojilo, "ne pa takšnega, ki ima lahko res usodne posledice". In zgodbo je mogoče zdaj po njegovem hitro razrešiti z zakonom, sicer sledi dolga sodna pot.
Nepovezani poslanec Janko Veber, poslanci Levice, Zvonko Lah in Iva Dimic iz NSi ter nepovezani poslanec Andrej Čuš so predlog zakona, ki so ga pripravili v Združenju Frank, vložili tik pred novim letom. Z njim predlagajo pretvorbo posojil iz švicarskih frankov v evre po tečaju na tisti dan, ko so sklenili posojilne pogodbe. Obstoječe posojilne pogodbe bi ostale v veljavi, iz njih bi po mnenju združenja izločili le nepošten pogoj, to je nominacijo v švicarskih frankih oziroma valutno klavzulo.
Zakon bi zajel obdobje med julijem 2004 in decembrom 2010
Odgovornost ni samo na plečih tistih, ki jemljejo posojila, ampak so odgovorne tudi banke, pojasnjuje nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Zakonski predlog so združenju pomagali pripraviti na Inštitutu za ustavno pravo, večinoma ga je spisal nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič.
Zakon bi zajel posojilne pogodbe, sklenjene v obdobju od 28. julija 2004 do 31. decembra 2010, in vsa posojila v švicarskih frankih - tako že odplačana in konvertirana kot še aktivna in tudi tista, katerih terjatve so bile prodane.
Za 120 tisoč evrov posojila preplačali 30 tisoč evrov
Po izračunih združenja se je pri 120 tisoč evrov težkem posojilu v švicarskih frankih tega preplačalo za 30 tisoč evrov v primerjavi z enakim posojilom v evrih. In ne bi bilo pošteno, da bi zakon zdaj veljal samo za tiste, ki imajo z bankami še odprte pogodbe, ne pa tudi za tiste, ki so na primer zaradi višje glavnice in mesečnega obroka posojila morali prodati svoja stanovanja.
"Zakon lahko posega za nazaj, ko za to obstaja javni interes"
Zakon pa lahko tudi posega za nazaj: takrat ko je za to javni interes, je razložil Ribičič. In v tem primeru stvari ni mogoče razrešiti drugače kot s posegom, zato je ta utemeljen, meni. Če bi DZ zakon sprejel, pa bi banke dobile le tista posojila, ki bi jim pripadili, če bi ti bili podeljeni v evrih.
Po izračunih združenja se je pri 120 tisoč evrov težkem posojilu v švicarskih frankih tega preplačalo za 30 tisoč evrov v primerjavi z enakim posojilom v evrih.
Ribičič zavrača očitke, da so posojila najeli špekulanti, saj poudarja, da je bilo tveganje takrat prikrito. Prav tako je velikokrat šlo za ljudi, ki so jim bančniki dejali, da za posojilo v evrih nimajo pogojev, ter jih nagovarjali za posojilo v švicarskih frankih "ne da bi jim pojasnili, kakšne bodo posledice, če se bodo pojavile spremembe razmerja med evri in franki".
Ribičič: Banke so bile opozorjene na tveganje, posamezniki ne
Posamezniki namreč niso bili sposobni predvideti, kako se bo stvar razvijala, banke pa so prejele opozorila, da so ta posojila tvegana in da je dolgoročno mogoče, da se njihova vrednost zviša, je dodal.
Preberite še:
- Poslanci vložili predlog zakona o posojilih v frankih
- Kako bi zakon rešil posojilojemalce v švicarskih frankih
- Sodišče: Pogodba o dolgoročnem posojilu v frankih je nična
Koalicijska podpora opešala
O zakonu se govori že od zgodnje jeseni, takrat so mu bili naklonjeni še v SD in DeSUS, kjer so napovedovali, da ga bodo vložili sami, in to v kratkem, kar pa se ni zgodilo.
Zelo zgovoren je tudi dopis, ki ga je predsednik DZ in poslanec vladajoče SMC Milan Brglez naslovil na predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija. Zapisal je, da valutne zadeve spadajo v pristojnost ECB, kamor po njegovem mnenju spada tudi neodvisno delovanje Banke Slovenije, ki se ji z zakonom nalaga nadzor nad postopki konverzije in se jo imenuje za prekrškovni organ. To pisanje morda že nakazuje, kam se bo nagibala koalicija pri obravnavi zakona.
Finančna ministrica Mateja Vraničar Erman je bila že septembra ob pripravi zakona zadržana, banke ostro nasprotujejo.
Bo zadeva končala na ESČP?
Vložitev predloga zakona je za združenje le prvi korak, pravico že iščejo in jo še bodo iskali tudi na slovenskih sodiščih. Eno pogodbo je prvostopenjsko sodišče z delno sodbo že razglasilo za nično. A če jim doma ne bi uspelo, združenje načrtuje odhod na Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP).
Vendar bi bila v tem primeru na sodišču obsojena Slovenija, ne banke. Preplačana posojila bi zato morali pokriti davkoplačevalci. Slovenija bi ta denar nato lahko zahtevala od bank, a to je že drugo vprašanje, je dodal Ribičič.
Problematika posojil v švicarskih frankih se je pojavila, potem ko je švicarska centralna banka januarja 2015 odpravila zgornjo mejo vrednosti za švicarsko valuto pri 1,20 franka za en evro, ki jo je z različnimi ukrepi na valutnem trgu branila dobra tri leta. Vrednost franka je v primerjavi z evrom precej poskočila, s tem pa so se drastično dvignili tudi mesečni obroki odplačevanja posojil.
5