Ovadba razkriva, koliko denarja je Todorić prečrpal v Švico

Todorić jo je po ugotovitvah kriminalistov pridobil med letoma 2006 in 2017, ko je vodil Agrokor.

Na predlog zagrebškega tožilstva je sodišče že zavarovalo Todorićevo premoženje na Hrvaškem. Nekdanji prvi mož Agrokorja je namreč osumljen kaznivih dejanj zlorabe položaja pri gospodarskem poslovanju, kršenja obveznosti pri vodenju poslovnih knjig in ponarejanja listin.

Zamrznili so mu naslednje premoženje:

1. 25-odstotni delež Kulmerovih dvorov, vile s posestvom na obrobju Zagreba,
2. nepremičnine v rodnem Ivanič Gradu, Kutini in Čazmi na Hrvaškem,
3. delež v hrvaškem podjetju Agrokor Projekti, prek katerega Todorić še vedno obvladuje lastništvo Agrokorja, njegova nominalna vrednost je 5,32 milijarde kun (715 milijonov evrov) in
4. denarna sredstva na računih pri Addiko banki, Zagrebački banki in Kreditni banki Zagreb.

Kulmerovi dvori v Zagrebu, sedanja rezidenca družine Todorić Foto: Reuters

Letno poročilo podjetja Agrokor Projekti razkriva, da ta stoodstotni delež v nizozemskem podjetju Adria Group, enem od členov v Agrokorjevi lastniški verigi, vrednoti na kar 9,5 milijarde kun (1,3 milijarde evrov). Adria Group je tudi lastnica nizozemskega podjetja, ki je izdalo za 485 milijonov evrov PIK-obveznic, s katerimi je Todorić financiral nakup Mercatorja.

V ovadbi je mogoče najti tudi podatke iz poročila hrvaške davčne uprave. Todorić je tako za Kulmerove dvore leta 2006 plačal skoraj 221 milijonov hrvaških kun (po današnjem tečaju približno 30 milijonov evrov). Kriminalistom za zdaj ni uspelo pridobiti podatkov o stanju na "zamrznjenih" bančnih računih.

Po ugotovitvah kriminalistov vrednost premoženja, s katerim Todorić trenutno ne sme razpolagati, ni večja od zneska premoženjske koristi, ki naj bi si jo protipravno pridobil s kaznivimi dejanji.

Kaj razkriva ovadba?

Ključni očitek se nanaša na lažno prikazovanje stanja v bilancah Agrokorja.

Ovadba navaja vrsto nepravilnosti. Denar, ki ga je matična družba koncerna nakazovala povezanim in nepovezanim osebam, je bil v bilancah prikazan kot depozit, čeprav to ni bil. Hkrati so v Agrokorju lažno prikazovali tudi podatke o obveznostih do dobaviteljev, prihodke od dividend, dobiček in druge kategorije v bilancah.

Vse to so leta prikrivali pred vlagatelji in javnostjo s pomočjo revizorjev iz revizijske hiše Baker Tilly Discordia, dolgoletne Agrokorjeve revizijske hiše, ki je bilance in poslovne izkaze koncerna pripravljala v nasprotju z mednarodnimi računovodskimi standardi.

S tem je Todorić prekršil zakonsko dolžnost zaščite tujih premoženjskih interesov. S tem si je pridobil protipravno korist, obenem pa povzročil "zajetno premoženjsko škodo", navaja ovadba.

Todorić je osumljen tudi nezakonitih dejanj pri sto milijonov evrov vrednem odkupu delnic Agrokorja, ki so bile v lasti Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Te mu je uspelo dobiti v last brez lastnih sredstev, in to s pomočjo Mihe Glavića, direktorja AWT International, dolgoletnega dobavitelja Agrokorja. Ta je za Todorića pridobival vire financiranja pri bankah, ki so jih pozneje vračala podjetja iz skupine Agrokor. S tem je Agrokor oškodoval za sto milijonov evrov. AWT International, distributer blaga za široko potrošnjo, je prejšnji mesec končal v postopku prisilne poravnave.

Fiktivne pogodbe ...

V letih 2012 in 2013, tik pred nakupom Mercatorja, je nato Todorić z različnimi manevri "zapiral" svoj dolg do Agrokorja. S podjetjem Investco, ki ga je leta 2013 ustanovil Miroslav Blažev, nekoč deveti največji lastnik Konzuma, je sklenil cesijsko pogodbo, ki naj bi bila po ugotovitvah kriminalistov fiktivna. 

Z njo je Todorić na podjetje Investco prenesel tudi breme poplačila svojih osebnih dolgov do Hypo Alpe-Adria-Bank, ki je imela pred tem vpisano hipoteko na Kulmerovih dvorih. S tem naj bi pridobil 16 milijonov evrov premoženjske koristi. 

Pri tem velja opozoriti, da se je to dogajalo v času, ko so avstrijske oblasti že intenzivno preiskovale kreditne mape velikih komitentov Hypo Alpe-Adria-Bank - tudi Todorićevo.

Foto: Index.HR

... in odtekanje denarja v Švico

Ovadba dokončno razkriva tudi, zakaj je imel Agrokor vrsto let v švicarski davčni oazi Zug odprto podjetje Agrokor AG. Njegov direktor je bil Todorić, ki je prek švicarskega podjetja vodil različne uvozno-izvozne posle, pri čemer je na njegovem računu ostajala provizija oziroma razlika v ceni.  

Hkrati je Todorić kot prvi mož matičnega Agrokorja sam s seboj podpisal pogodbo, s katero je svojemu švicarskemu podjetju posodil skoraj 44 milijonov evrov glavnice. Del tega denarja je končal v Todorićevem žepu, saj so kriminalisti našli podatke o skoraj šestih milijonih evrov dvigov. S tem denarjem, ki ga je dvigoval z računov pri bankah UBS in Credit Suisse, je Todorić pokrival različne stroške. Za lastne osebne potrebe in potrebe drugih članov družine je porabil najmanj 1,6 milijona evrov, milijon funtov in 200.000 ameriških dolarjev.

Kriminalisti so ugotovili, da v povezavi s poslovanjem Agrokorja AG iz Švice manjka pomemben del poslovne dokumentacije.

O morebitni izročitvi šele aprila

Na Hrvaškem odmeva odločitev londonskega sodišča, da Todoriću, zoper katerega je Hrvaška izdala evropski priporni nalog, ne odredi pripora. V zameno za plačilo sto tisoč britanskih funtov varščine so ga izpustili na prostost. 

Zlasti razburja odločitev, da je narok za odločanje o izročitvi Hrvaški šele aprila prihodnje leto, na obletnico začetka veljavnosti tako imenovanega Lex Agrokor, s katerim je hrvaška država preprečila nenadzorovan stečaj Agrokorja.

Todorić za komentar ni dosegljiv.