Nemčija se razvija prek priseljencev

Po poročanju Deutsche Welle se je v Nemčijo samo lani priselilo kar tristo tisoč več priseljencev, kot pa se jih je iz nje izselilo. Med njimi je največ Grkov, Špancev in Bolgarov, ki verjamejo, da je prihod v Nemčijo edina možnost, da se sami preživljajo. Kot je znano, je v Grčiji in Španiji brez dela že več kot četrtina za delo sposobnih prebivalcev, med njimi je vse več mladih. Vse več izobraženih ljudi, ki iščejo srečo v Nemčiji Kot ugotavlja Deutsche Welle, je med priseljenci vse več visoko izobraženih – inženirjev, ekonomistov in drugih. Tako nemško gospodarstvo kot vsa nemška družba imata zaradi prihoda visokokvalificirane delovne sile korist. V Nemčiji niso iskani le inženirji, ampak vse bolj tudi ljudje, ki negujejo bolne ali starejše osebe, ki pa ne potrebujejo visoke strokovne izobrazbe. Države, iz katerih se ljudje pri iskanju dela izseljujejo, bodo imele v prihodnosti velike težave Prihod delovne sile iz tujine v Nemčijo pa ima eno precej "zakrito" dimenzijo. Tisto, kar Nemčija pridobi s prihodom visokokvalificiranih priseljencev, izgubijo države, iz katerih se nezadovoljni množično odpravijo s trebuhom za kruhom. V Nemčiji so delodajalci zadovoljni zaradi velikega priliva visokokvalificiranih delavcev iz tujine, v državah, iz katerih ti odhajajo, pa imajo zaradi bega možganov že težave v posameznih gospodarskih panogah. Še večje bodo v prihodnjih letih … Proces, ki se v času krize vse bolj uresničuje, ima še eno posledico: države, iz katerih "bežijo" izobraženi visokokvalificirani delavci, bodo kratkoročno res imele manj težav zaradi manjšega števila brezposelnih (ne odhajajo pa le brezposelni), dolgoročno pa to pomeni pomanjkanje ustrezne delovne sile, ki bi državo (na primer Grčijo ali Španijo) postavila na lastne noge.