Naših naložb ne bomo prodajali na silo!

Zaradi slabih terjatev je lansko leto banka končala globoko v rdečem, tudi letos najbrž še ne bo v zelenem. V banki pričakujejo, da bodo jeseni na državno slabo banko prenesli slabe terjatve, njihova vrednost pa za javnost ostaja uganka. Tako kot ostaja skrivnost vrednost kapitalskih naložb NKBM-a, ki čaka na dokapitalizacijo v številnih slovenskih podjetjih, tudi Mercatorju, Petrolu, Telekomu Slovenije, Pivovarni Laško, Heliosu in še mnogih drugih.

Prva vladna dama Alenka Bratušek je napovedala prodajo NKBM-a. Ste v prvem paketu 15 podjetij z državnim lastništvom, ki jih vlada namerava prodati. Vas je to presenetilo?

Ne, nisem presenečen. NKBM je bil, kolikor vem, v preteklosti zelo blizu prodaje zasebnim investitorjem, že ob zadnji dokapitalizaciji. Takrat naj bi se izpostavila namera, da bi banka pridobila zasebne lastnike z lastniškim deležem nad 50 odstotkov. Vsak strateški partner, ki bo želel banko kupiti, pa bi seveda želel, da so bilance očiščene slabih terjatev. NKBM je v primerjavi z nekaterimi drugimi bankami relativno zgodaj očistil svoj posojilni portfelj in tudi tako se pripravlja na privatizacijo. Ko bomo prenesli slabe terjatve na Družbo za upravljanje terjatev bank oziroma slabo banko, bo NKBM zagotovo še bolj zanimiv za vse potencialne strateške partnerje. V zadnjih mesecih smo se pogovarjali s številnimi potencialnimi investitorji. Skupni dogovor na teh pogovorih je bil, naj najprej izpeljemo očiščenje bilance banke na slabo banko, nato se bomo pogovarjali naprej.

Zanimanje je, trdite, nekateri ekonomisti in analitiki pa menijo, tudi zaradi razmer v Sloveniji, da bo NKBM težko prodati, da pretiranega zanimanja za banko ni.

Ti nekateri ekonomisti, ki jih omenjate, ne morejo poznati vsebine naših pogovorov s potencialnimi strateškimi investitorji, zato ne morejo imeti vseh informacij, še manj pa, da takšne izjave tudi dajejo. Zanimanje za NKBM je. Potencialni strateški partnerji in investitorji nam sporočajo, da bodo takoj po končanem prenosu naših slabih terjatev na slabo banko nadaljevali pogovore z nami.

Ali NKBM potrebuje strateškega partnerja? Strateg je namreč tisti, ki razume vizijo prihodnjega razvoja podjetja, v tem primeru banke, finančni vlagatelji in skladi pa niso dolgoročen strateški partner podjetja ali banke.

NKBM potrebuje strateškega partnerja! Strateški partner pa mora dobro poznati bančno panogo, še bolje je, da je to bančna ali finančna institucija. Strateški partnerji, še posebej večji, so v kar nekaj evropskih bankah, ki so jih prevzeli, uvedli dobro prakso poslovanja. Bančništvo je specifična panoga in lastniki banke morajo obvladati bančno dejavnost. Zato si želimo dobiti takšnega strateškega partnerja, ki bo obvladal bančno industrijo do dna, samo s takim bomo potem lahko uspešno delali naprej. V pogovorih z največjim lastnikom in tudi javno smo že izrazili (država je skoraj 80-odstotna lastnica, op. p.), da si želimo takšnega strateškega partnerja. Končno odločitev pa bo sprejela država.

V kolikšnem času bi se lahko zgodila privatizacija NKBM-a? Če upoštevamo dokončanje čiščenja bančnega portfelja, pa prenos slabih terjatev na slabo banko, v kolikšnem času lahko vaša banka dobi strateškega, stabilnega lastnika?

Predvidevamo, da bo prenos slabih terjatev na slabo banko končan nekje v jesenskih mesecih. Nato je treba upoštevati še pol leta ali celo leto dni za sam postopek prodaje. Kajti vsak resen strateški partner najprej opravi skrben pregled banke (Due Diligence), pa seveda potem tudi strokovne analize in presoje banke. Dober skrbni pregled se nikakor ne naredi v enem tednu. To je proces, ki lahko traja tudi dva, tri mesece, potem pa mora potencialni investitor na svojih organih upravljanja nakupno odločitev tudi potrditi. Če bo imela banka prihodnje leto strateškega partnerja, bomo lahko več kot zadovoljni.

Ko govorimo o čiščenju vašega posojilnega portfelja, se takoj pojavi vprašanje, koliko slabih terjatev in po kakšni ceni bo prenesenih na slabo banko. Imate številko?

Imamo interni seznam slabih terjatev, predvidenih za prenos na Družbo za upravljanje terjatev bank (DUTB) oziroma slabo banko. Trenutno smo v fazi usklajevanja točnih izračunov vrednosti, po kateri se bodo te terjatve prenesle na DUTB, zato bomo natančne številke razkrili po uskladitvi. Odprto vprašanje je, ali bo moral NKBM zaradi prenosa oblikovati dodatne slabitve. Če bi bila namreč vrednost prenosa na DUTB nižja od neto vrednosti slabih terjatev, bi morali oblikovati dodatne slabitve. Banka ocenjuje, da lahko nekatere slabe terjatve tudi sama uspešno in relativno hitro izterja. Bo pa obseg prenosa nižji kot na primer pri naši največji banki. Z Banko Slovenije in Ministrstvom za finance še usklajujemo zadnje korake glede prenosa. Sicer pa smo za prenos dobro operativno pripravljeni.

Lanska izguba v višini skoraj 204 milijone pa je posledica prav slabih terjatev in slabitev zaradi tega.

Res je. Sprejeli smo odločitev, ki jo morda nekatere druge banke niso, da že v lanskem letu malo bolj, kot je bilo sprva predvideno, zarežemo v slab posojilni portfelj. In to je vplivalo tudi na poslovni izid. Vendar pa le pospešeno čiščenje kreditnega portfelja ter s tem objektiven in realen prikaz finančnega stanja skupine omogoča objektivne pogovore z vsemi deležniki Nove KBM.

Številke ostajajo skrivnost?

Lani je banka oblikovala 293,8 milijonov evrov slabitev in rezervacij.

Kaj pa predvidevate letos?

Letos tako intenzivnega slabljenja slabe aktive kot lani ne bo, razen če se bo v gospodarstvu zgodilo kaj dramatičnega. Banka je močno povezana s stanjem gospodarstva in svojih komitentov. Če gre njim slabše, tudi banka izkazuje višje slabitve. Ampak glavni del čiščenja portfelja smo opravili že v letu 2012. Začel je že moj predhodnik, Andrej Plos, še bolj intenzivno pa smo ta proces nadaljevali v času mojega vodenja banke. Smo pa v zadnjem letu nadgradili upravljanje s tveganji, prenovili model kreditiranja in okrepili spremljavo naših komitentov. Tudi to bo po našem mnenju prispevalo k manjšemu obsegu slabih terjatev.

Ko sva že pri številkah, leta 2011 je imela banka 84 milijonov evrov izgube, lani skoraj 204 milijone, kakšen je bil prvi kvartal letos? Rdeč?

Kljub težavnim razmeram banka posluje normalno, je likvidna in varna finančna institucija, vloge varčevalcev so v banki varne. Prvo letošnje četrtletje je NKBM posloval z manjšo izgubo . Slabitve, ki so bile izvedene v prvem kvartalu tega leta, so tudi posledica oblikovanja nekaterih slabitev na dejansko izvedene poslovne dogodke, predvsem zaradi stečajev podjetij. V letošnjem letu bomo morali verjetno oblikovati dodatne slabitve, saj predvidevamo, da bo pri prenosu na slabo banko prišlo do razkoraka med neto vrednostjo slabih terjatev in prevzemno vrednostjo teh terjatev.

Prestrukturiranje, o tem vseskozi govoriva, čiščenje bančnega portfelja je samo eden od njegovih sestavnih delov, pomeni tudi rezanje vseh vrst stroškov, tudi stroškov dela, zaposlenih. Že imate oceno, koliko ljudi je v banki preveč?

Načrt prestrukturiranja banke je veliko širši kot zmanjševanje števila zaposlenih v banki. Načrt obsega ekonometrijo banke v prihodnosti, da bi ta lahko dosegla primerni kapitalski donos v prihodnjih letih. Da bomo ta cilj dosegli, ne zmanjšujemo le stroškov na vseh ravneh poslovanja, ampak je v končni fazi tudi reorganizacija, ki bo začela veljati predvidoma v juliju. Prenavljamo tudi strategijo in poslovni model delovanja banke. Banka bo postala vitkejša in ožja, manj bo izvršilnih direktorjev in drugih vodstvenih delavcev, manj bo tudi organizacijskih enot.

Kaj pa to pomeni za število zaposlenih?

Število zaposlenih se bo znižalo tako pri tistih na individualnih pogodbah, potem pa tudi nižje, tudi pri tistih s kolektivnimi pogodbami. Popisali bomo tudi poslovne procese v banki in ugotovili, kje niso optimalni. Tudi iz tega naslova lahko pride do prerazporeditev ali zmanjšanja števila zaposlenih. Do konca leta bo število zaposlenih predvidoma za sto nižje. Zmanjšanje bo potekalo z mehkimi metodami, pripravljamo pa tudi poseben, t. i. outplacement program, s katerim bomo tem zaposlenim pomagali pri iskanju nove zaposlitve.

Kje je ljudi preveč?

Ne gre za to, da bi kar tako, čez palec, določali, kje je ljudi preveč. Potem ko bomo letos poleti izvedli potrebno reorganizacijo, bomo nadaljevali popis poslovnih procesov, določitev nosilcev poslovnih procesov, s ciljem, da bo banka učinkovita in procesno organizirana. Takrat bomo tudi lahko ugotovili, če in kako se bo moralo dodatno spremeniti število in struktura zaposlenih. Moram pa poudariti, da so v banki in skupini zaposleni številni strokovnjaki, ki zavzeto in odgovorno sodelujejo pri uresničevanju zastavljenih ciljev in servisiranju naših komitentov.

Prestrukturiranje pomeni tudi odprodajo deležev v številnih podjetjih, ki jih ima NKBM in ne spadajo v "core business": Adria bank v Avstriji, kjer ste skupaj z NLB-jem več kot tričetrtinski lastniki banke, ste lastnik Credy banke v Srbiji, ste tudi lastniki delnic številnih slovenskih podjetij Term Olimia, Zavoda za varstvo pri delu, Merkurja, Heliosa, Mercatorja, Save Re, Gorenjske banke, Cinkarne Celje, Petrola, Telekoma Slovenije, Pivovarne Laško. Boste te deleže prodali?

Ni nujno.

Kaj boste naredili s tem premoženjem?

Ne bomo hiteli s prodajami samo zato, da prodamo, ampak želimo v ustreznem času dobiti dobro ceno za te naložbe, za katere smo se ali se še bomo odločili, da jih prodamo. V naših bankah v tujini, Adria Banki in Credy Banki, imamo vzpostavljene nadzorne mehanizme, poteka tudi prestrukturiranje poslovanja teh bank. Za zdaj nimamo namena prodati teh dveh bank, kot tudi ne Poštne banke Slovenije, nje pa sploh ne.

Kaj pa deleži v slovenskih podjetjih?

Glede našega deleža v Mercatorju (NKBM ima v najboljšem sosedu 5,24 odstotkov) in tudi deležev v drugih podjetjih bomo sprejeli poslovne odločitve, ali ostati v podjetjih in biti aktivni upravljavec, čeprav smo v glavnem portfeljski vlagatelji, ali pa se bomo odločili za izstop. Odločitev bomo pretehtali, seveda pa bo vse odvisno od ponujene cene. Glede Mercatorja, kjer je banka v konzorciju več prodajalcev, pa si želim, da bi se ta zgodba o prodaji že enkrat končala. Če ga že devetič poskušamo prodati, potem je to znak, da je z načinom, kako se v naši državi lotevamo prodaje družb, nekaj hudo narobe.

Imate oceno, koliko premoženja imate v teh podjetjih?

Seveda imamo, saj naše kapitalske naložbe strokovno vrednotijo interni in zunanji pooblaščeni cenilci.

Kakšna je ocena?

Tega ne morem razkriti.

Se pravi "businessa", ki ni "core business" banke, ne boste prodali za vsako silo?

Seveda ne. Vsako našo naložbo, ki jo imamo v portfelju in kjer smo se ali pa se še bomo odločili, da jo bomo prodali, želimo prodati za primerno ceno, za to pa so potrebni tehten razmislek, prava ponudba in tudi pravi trenutek.

Pred vrati je dokapitalizacija, SOD zahteva izdajo novih delnic, vrednost delnice naj bi bila 1,02 evra, mali delničarji (skupaj ima banka okoli 97.000 delničarjev, op. p.) se bojijo, da to pomeni njihovo iztisnitev iz banke. 300-milijonska dokapitalizacija naj bi se zgodila, je to dovolj za vašo banko?

Naj najprej razjasnim, da NKBM izpolnjuje dva temeljna cilja. Je dobro likviden in izpolnjuje regulatorne kapitalske zahteve. Tema dvema ciljema so podrejeni vsi preostali cilji. NKBM je sistemska banka, država pa je po maastrichtski pogodbi dolžna skrbeti za stabilnost bančnega oziroma finančnega sistema. Če takrat, ko je treba zagotoviti te cilje in doseči zahtevano kapitalsko ustreznost, ni drugih ustreznih vlagateljev, je odgovornost države, da banko dokapitalizira. V tem primeru žal ne morejo biti izpolnjene želje vseh delničarjev in drugih deležnikov banke.

To zahteva tudi Bruselj, pa naša domača centralna banka, Banka Slovenije.

Res je. Vendar razumem, da morebitna iztisnitev zdajšnjih delničarjev, če postanejo manjšinski, zanje in tudi za banko ni ljub pojav. Toda pri tem je treba upoštevati širši vidik prihodnosti poslovanja banke. Zato se bomo prihodnji torek tudi dobili z delničarji banke, da jim pojasnimo poslovanje banke in načrte za naprej.

Ste pa zadržani do predloga SOD-a o izdaji novih delnic banke?

Nadzorni svet in uprava sta na podlagi strokovnih ocen za banko delničarjem predlagala najbolj optimalno rešitev. Če bo naš predlog sprejet, bo uprava pridobila pooblastilo za povečanje osnovnega kapitala banke v višini 400 milijonov evrov v obdobju 5 let. Upam, da bo večinski lastnik ta naš predlog podprl. V gradivu za skupščino delničarjev je zelo jasno napisano, zakaj potrebujemo odobreni kapital. Ocenjujemo, da bi ob zdajšnjem stanju znesek, ki smo ga predlagali, zadoščal za zagotavljanje kapitalske ustreznosti banke v določenem srednjeročnem obdobju.

Kaj pa če obvelja predlog SOD-a o izdaji novih delnic NKBM-a?

Vnaprej te možnosti ne morem komentirati. S SOD-om kot predstavnikom večinskega lastnika korektno sodelujemo že ves čas in smo mu pojasnili naš predlog. Kakšna pa bo volja večinskega lastnika, bomo pa videli na skupščini delničarjev.

Preteklost zelo bremeni banko, večkrat v zadnjih mesecih ste izjavili, da je treba dodobra prevetriti celotno obdobje zadnjih nekaj let, ko je banko vodil Matjaž Kovačič in so "zrasle" slabe terjatve do podjetij, forenzični pregled poslovanja je bil narejen, pokazal naj bi določene nepravilnosti. Kako naprej, je naslednji korak tožba?

Poročilo odvetniških hiš v zvezi z identifikacijo odškodninske in kazenske odgovornosti glede poslovanja banke v času prejšnje uprave je končano.

So tožbe vložene?

Postopki za vložitev tožb tečejo. Uprava je v skladu z zakonom dolžna zaščititi interes banke in delničarjev. Jaz osebno pa si želim, da se bomo po teh postopkih lahko končno začeli v celoti ukvarjati z razvojem banke v prihodnosti in predvsem s posli, saj od teh živimo, izključno od poslov.