Nadzorniki Vzajemne razrešili dva člana uprave

Poleg tega so imenovali Katjo Jelerčič in Ivana Gracarja za nova člana uprave, je po koncu izredne seje nadzornega sveta povedal prvi nadzornik Vzajemne Mirko Miklavčič.

Za razrešitev kriva trma? Miklavčič je kot vzrok za razrešitev Kidriča in Jarca navedel njuno trmo glede zahtevanega plačila. Kot pravi, člani uprave, tudi Kolarjeva, niso želeli "uskladiti pričakovanih prejemkov in niso želeli podpisati pogodb, ki jim jih je ponudil nadzorni svet".

Ob tem pa je razkril, da bo Kolarjeva odslej prejemala bruto plačo v višini 8000 evrov, kot jo je prejemal dosedanji predsednik uprave Kidrič, le da ne bo prejemala dodatka na delovno dobo. "Pošteno je pri upravljanju, da plačaš upravljanje, ne glede ali si mlad ali star," je dejal.

Takšno pogodbo je Kidrič namreč podpisal z agencijo za zavarovalni nadzor, ki je v tistem času opravljala posle nadzornega sveta, z nekaterimi določbami pogodbe pa se nadzorni svet po prevzemu funkcije ni strinjal, zato je predlagal drugačno pogodbo, pojasnjuje Miklavčič.

O pomenu usklajevanja plače in elementov v pogodbi Prvi nadzornik Vzajemne meni, da pomeni usklajevanje plače in elementov v pogodbi pravzaprav usklajevanje, kako se bo družbo vodilo. "Če pride v tem trenutku do nekih neskladij, pogojevanj oz. nestrinjanj, potem nastane tudi nezaupanje med nadzornim svetom in člani uprave. Če tega zaupanja ni, potem ni uspešnosti in nadzorniki prevzemajo neko odgovornost, ki je niso dolžni," pravi.

Kolarjevo pa so imenovali na mesto predsednice uprave zaradi potrebe po kontinuiteti, pravi Miklavčič. "Ko smo izbirali, kdo izmed treh je tisti, ki bi bil še vedno v mejah stroke in primeren, da mu nadzorni svet zaupa nadaljnjo funkcijo in delo, smo ocenili, da bila Kolarjeva primerna za to," je izjavil.

Po njegovem mnenju bo imenovana uprava dovolj kompetentna, da bo peljala Vzajemno v pravo smer. Glede Kidričeve uprave pa pravi, da je bil z njenim delom "v določenem delu zadovoljen, v njenem trmarjenju pa ne". Tako je bil zadovoljen s tem, da si je uprava prizadevala za določene stvari in uspela sklepe nadzornega sveta dosledno izpeljati.

Danes imenovana uprava je po njegovih besedah zdaj zadolžena, da se s Kidričem uskladi glede odpravnine, ki mu pripada po pogodbi. Po nekaterih ocenah je namreč upravičen do približno 24.000 evrov odpravnine.

Miklavčič pravi, da je pogodba glede na to, da je bil Kidrič nekrivdno razrešen s funkcije, zagotovo iztožljiva. Če pa bo uprava ugotovila, da so vrednosti v pogodbi prevelike, bo po njegovih besedah treba iskati odgovornega za takšne številke.

Kot pravi, so odpravnine novim članom uprave usklajene s kriteriji in priporočili nadzornikov v Sloveniji. "Nič ni ekstremnega, kar ne bi bilo normalno za takšno družbo v tem času," je dejal.

"Nadzorniki naredili družbi korist" Na vprašanje, ali bodo danes imenovani člani uprave upravičeni do te odpravnine ob imenovanju nove uprave, ki jo po konstituiranju nove skupščine imenoval novi nadzorni svet, pa odgovarja: "To bodo morali razmišljati tisti, če jih bodo razrešili. Če jih bodo razrešili nekrivdno, potem je prav, da so upravičeni do odpravnine."

Miklačič meni, da so nadzorniki z razrešitvijo uprave "naredili družbi korist, vračamo Vzajemni zaupanje in s tem tudi veliko večji uspeh zavarovalnice". Nima sicer izračunov, koliko bo Vzajemna na račun izplačil dodatka za delovno uspešnost Kidriču ter možnosti uveljavljanja odpravnine privarčevala, vendar pa meni, da "je na dolgi rok to za Vzajemno dobro in bo veliko pridobila".

Glede opozoril Agencije za zavarovalni nadzor pa pravi, da so v tem trenutku brezpredmetna, saj da so regulatorji postavljeni za to, da pomagajo in ščitijo zavarovance. "Če mi nekdo grozi, dobim energijo za nasprotovanje," je dejal. Ob tem dodaja, da če bi bili tehtni razlogi proti razrešitvi uprave, potem nadzorniki v to niti ne bi šli.

Sicer pa se zaveda se svoje funkcije in premoženjske odgovornosti v vlogi nadzornika. Prav tako ni želel, da ga Vzajemna zavaruje za premoženjsko odgovornost.