Na Slovaškem dogovor o podpori EFSF

Ponovno glasovanje naj bi izvedli do konca tedna. V zameno za podporo so morale članice vlade, ki v torek ni dobila zaupnice v parlamentu, pristati na predčasne volitve 10. marca prihodnje leto.

Prvo glasovanje neuspešno Fico je dogovor o podpori EFSF dosegel s tremi od dosedanjih štirih strank desnosredinske koalicije, Slovaško demokratično in krščansko unijo (SDKU), krščanskimi demokrati (KDH) in madžarsko-slovaško stranko Most-Hid. Skupaj imajo stranke v 150-članskem parlamentu zagotovljenih 119 glasov. Parlament je o krepitvi mehanizma sicer glasoval že v torek, a vlade pri prizadevanjih za potrditev EFSF ni podprla četrta koalicijska stranka Svoboda in solidarnost (SaS). Za niso glasovali niti socialdemokrati, ki pa so že takrat napovedovali podporo pri drugem glasovanju. To bodo po navedbah Fica izvedli najkasneje v petek.

Koalcija pristala na predčasne volitve v zameno za podporo pri EFSF Premierka Iveta Radičova je na glasovanje o EFSF vezala zaupnico vladi, zaradi česar je v torek padla tudi njena vlada. Čeprav so bile predčasne volitve le eden izmed možnih scenarijev po padcu vlade, je Fico pojasnil, da so tri partnerice dosedanje vladne koalicije nanje pristale v zameno za podporo socialdemokratov krepitvi EFSF.

Slovaki naj bi glede na dogovor na predčasne volitve odšli 10. marca prihodnje leto. Predlog o tem bodo stranke v parlament poslale v četrtek, zanj pa mora glasovati vsaj 90 poslancev, pojasnjuje slovaška tiskovna agencija Tasr.

Zadnja ovira pri krepitvi EFSF Slovaška potrditev predstavlja zadnjo oviro pri krepitvi EFSF, ki bi imel sicer po novem 780 milijard evrov kapitala in za 440 milijard evrov efektivne zmožnosti posojil. Preostalih 16 članic evroobmočja je krepitev mehanizma že podprlo.

Ostale članice pričakovale podporo Slovaške Že pred slovaško potrditvijo so v Nemčiji, Franciji in Avstriji delili optimizem glede sprejema krepitve EFSF, pri čemer Pariz ugotavlja še, da se tovrstni ukrepi sprejemajo predolgo. "Prepričana sem, da bodo vsi potrebni podpisi za okrepitev mehanizma zbrani že pred vrhom, ki bo 23. oktobra," je nemška kanclerka Angela Merkel povedala med svojim obiskom Vietnama. Skladno s tem pričakuje, da bo tedaj opravljena tudi ratifikacija ukrepa.

"Sprejemanje odločitev je dolgotrajno, trgi pa se odločajo iz minute v minuto" Francoski zunanji minister Alain Juppe je bil kritičen, ker je sprejemanje odločitev v EU tako počasno. V tej luči je menil, da bo za pospešitev potrebnega veliko dela. "To je naš problem. Sprejemanje odločitev je dolgotrajno, trgi pa se odločajo iz minute v minuto," je navedel.

Brown bi EFSF okrepil na 2000 milijard evrov Oglasil se je tudi nekdanji britanski premier Gordon Brown. Kot je izpostavil, bi bilo treba EFSF okrepiti ne le s 440 milijard evrov na skoraj 780 milijard evrov, temveč na 2000 milijard evrov. "Čeprav nekatere države okrepitvi niso naklonjene, bi bilo treba nujno poiskati rešitev za še večje povečanje sredstev mehanizma," je prepričan.

Brown ne verjame, da bo evro preživel "v današnji obliki" Brown je povedal še, da ne verjame, da bo evro preživel "v današnji obliki". Dodal je, da bo za njegov obstanek nujno globlje fiskalno sodelovanje.

Stark: Pomoč šibkejšim državam ne omogoča izhoda iz krize Trenutne krize v območju z evrom ne moremo rešiti s pomočjo močnejših članic šibkejšim, pa ocenjuje odhajajoči prvi ekonomist Evropske centralne banke (ECB) Jürgen Stark. "Fiskalni transferji, ki tečejo iz močnejših držav ali regij v šibkejše dele monetarne unije, le zakrijejo problem," je ocenil. Stark je o gospodarskem prilagajanju v monetarni uniji govoril na konferenci v Rigi.

V govoru je ekonomist izpostavil, da začasna pomoč lahko stabilizira situacijo in je sprejemljiva pod strogimi pogoji, če je neka država izpostavljena hudemu šoku. "Transferji brez omejitev pa niso način prilagajanja," je opozoril Stark. "V resnici so prav nasprotno. Financirajo neprilagajanje."

Stark je poudaril še, da se v monetarni uniji države članice na šoke ne morejo več odzivati s prilagajanjem deviznih tečajev. Neravnovesja lahko naslovijo le prek fleksibilnosti cen in plač, fleksibilnosti delovne sile in fiskalnih transferjev.

"Plače in cene so ključne za prilagajanje države" Ker pa mobilnost delovne sile ostaja omejena, fiskalni transferji pa so dopustni le kot začasno orodje, je ključni prilagoditveni mehanizem v monetarni uniji fleksibilnost cen in plač, je ocenil Stark. "Plače in cene so ključne za prilagajanje države, saj neposredno vplivajo na realni menjalni tečaj, s tem pa na konkurenčnost države," tako meni ekonomist.

Stark sicer zaradi nesoglasij glede delovanja ECB zapušča mesto prvega ekonomista banke. Nasledil naj bi ga Nemec Jörg Asmussen.