Četrtek, 9. 6. 2016, 17.25
7 let, 2 meseca
Mramor ogorčen nad ravnanjem GZS in OZS, mini davčna reforma se bo nadaljevala
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
2,23
8
Minister za finance Dušan Mramor je danes kljub nasprotovanju nekaterih združenj delodajalcev napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo projekt mini davčne reforme oz. ukrepe za davčno prestrukturiranje. Ravnanje GZS in OZS pa se mu zdi neverodostojno in je nad njim ogorčen.
Mramor je v izjavi za javnost spomnil, da so z vsemi delodajalskimi organizacijami opravili tri kroge pogovorov in v teh posvetovanjih so po njegovih besedah poudarjali, da je to korak v pravo smer in da naj ministrstvo nadaljuje iskanje rešitev.
Predlog ministrstva nima podpore gospodarstva
A v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) in Združenju delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije so v sredo povedali, da predlagani model davčnega prestrukturiranja, ki ga je objavilo ministrstvo za finance, nima podpore gospodarstva. Napovedali so tudi bojkot seje Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), ki je bila sklicana za petek in naj bi se posvetila tudi davčnim spremembam.
Po Mramorjevem mnenju je to neverodostojno, nad odzivom delodajalskih združenj pa je ogorčen. Še posebej zato, ker je govoril z več direktorji pomembnih podjetij, ki so mu zagotovili, da podpirajo te spremembe in da se čudijo javnim nastopom GZS in OZS.
Na finančnem ministrstvu ne popuščajo
A na ministrstvu za finance so se odločili, da bodo proces vendarle nadaljevali in ga poskušali pripeljati do konca. Ključni namen sprememb je povečati konkurenčnost in razbremeniti najuspešnejše kadre v podjetjih. Od tega cilja ne odstopajo, dopušča pa možnost, da predlagane rešitve v javni obravnavi in koalicijskih usklajevanjih doživijo še nekoliko spremenijo. O nadaljevanju procesa se je po ministrovih besedah na današnjih usklajevanjih strinjala tudi koalicija.
Minister je opozoril, da je Slovenija glede na države v soseščini popolnoma nekonkurenčna pri najuspešnejših zaposlenih. "Višje plače in denar za pokojnine ter vse drugo si bomo lahko privoščili le ob visoki gospodarski rasti, to pa zagotavljajo ti ključni kadri," je dejal Mramor.
Če teh kadrov ne bomo imeli, ker bodo šli v tujino, oz. nam ne bo uspelo iz tujine v Slovenijo privabiti prodornih posameznikov, lahko po ministrovih opozorilih pričakujemo izjemno težek položaj v prihodnosti, tudi zaradi zelo neugodne demografske slike.
Petkova seja ESS je bila medtem odpovedana, je povedala trenutno predsedujoča ESS Evelin Vesenjak iz sindikata KNSS-neodvisnost. Poleg omenjenih treh združenj se je ne bi udeležili niti v Združenju delodajalcev Slovenije.
"S tem predlogom Slovenija postaja konkurenčnejša"
V Krki in Leku, dveh večjih slovenskih podjetjih, predlagano razbremenitev stroškov dela podpirajo. "S tem predlogom se Slovenija postopoma približuje obdavčitvi dela nekateri drugih držav in postaja konkurenčnejša," je komentiral predsednik uprave Leka Vojmir Urlep. Tudi v Leku bi si želeli korenitejše razbremenitve stroškov dela, a predlagane spremembe so korak, ki vodi v smer izboljševanja pogojev za delovanje gospodarskih družb, je ocenil Urlep.
Pri tem je zanikal trditve, da gre za razbremenjevanje elit, v kolikor so kot elite mišljeni vodilni in vodstveni delavci. "Ti so namreč skupaj z razvojniki in tehnologi v proizvodnji ključni za vse uspehe, ki jih je naša družba dosegla znotraj Novartisa," je zapisal prvi mož Leka.
"Glede na to, da je delež zaposlenih z najmanj univerzitetno izobrazbo v skupini Krka že 55-odstoten, podpiramo razbremenitev stroškov dela," pa je sporočil predsednik uprave Krke Jože Colarič. V kolikor v povezavi z davkom od dohodka pravnih oseb ohranimo obstoječe olajšave za vlaganja v raziskave in razvoj ter za investicije, se mu zdi sprejemljivo tudi delno povišanje davčne stopnje.
"Predlog davčnih sprememb krivičen do srednjega sloja"
Iz koalicije prihajajo kritike do predloga ministrstva za finance za prestrukturiranje davčnih bremen. V DeSUS vidijo nekaj obetavnih rešitev, ne strinjajo pa se z davčno lestvico, ki razbremenjuje najbolj plačane. Tudi za SD je koncept, ki mu nasprotujejo tako sindikati kot nekatera delodajalska združenja, sporen in krivičen do srednjega sloja.
8