Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Sreda,
25. 9. 2013,
11.04

Osveženo pred

7 let, 2 meseca

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2

Natisni članek

Janko Medja NLB

Sreda, 25. 9. 2013, 11.04

7 let, 2 meseca

Medja: Stresni testi lahko pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 2
Vlada očitno pričakuje dokapitalizacijo slovenskih bank šele prihodnje leto. Po neuradnih podatkih naj bi znesek za sanacijo bank iz letošnje bilance B proračuna le prenesla v leto 2014.

Po neuradnih informacijah bo vlada v rebalansu proračuna za prihodnje leto za reševanje bančnega sistema namenila okoli 1,2 milijarde evrov (finančno ministrstvo, dokler ne bo proračun potrjen na vladi, tega ne komentira). Gre za tako imenovano bilanco B, tako da ni povsem jasno, ali se bo znesek iz letošnjega proračuna "prenesel" v prihodnje leto ali to pomeni dodatnih 1,2 milijarde evrov. "Glede na to, da gre za enak znesek, nam ni natančno jasno, ali gre za dvakrat večji obseg ali pa za zgolj časovni zamik. V vsakem primeru glede na zamujanje oziroma počasnost pri reševanju bančnega sistema, katastrofalne višine deleža slabih posojil in trenutne gospodarske trende Slovenija po vsej verjetnosti potrebuje vsaj okoli dve milijardi evrov za sanacijo posameznih bank, tako da bi bila podvojena številka kar pravšnja in v skladu s tem, kar smo zadnje čase napovedovali," pravi glavni ekonomist pri Alti Sašo Stanovnik.

Stresni testi lahko pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu Predsednik uprave NLB Janko Medja pravi, da ne more podati realne ocene, koliko kapitala potrebuje največja slovenska banka. "Trenutno neodvisne tuje institucije pregledujejo portfelj s predpostavkami in osnovami, ki so nam nepoznane in so drugačne kot v preteklosti. Pričakujem popolnoma nepredvidljive številke. Glede na to Evropska unija gleda Slovenijo kot celoto, nekatere slovenske banke, tudi NLB, bodo v naslednjem obdobju pod kontrolo ECB in ti stresni testi pri nas so nekakšna vaja za stresne teste prihodnje leto za vse sistemske banke. Pričakovati je, da bodo evropske institucije raje šle na večjo številko kot na manjšo," pravi Medja in dodaja: "Ti stresni testi lahko pokažejo zelo veliko potrebo po dodatnem kapitalu, bistveno večjo od številk, o katerih se je do zdaj govorilo. Stresni testi namreč lahko predvidijo tudi podaljšano in zelo hudo recesijo. Lahko govorijo o tem, da medtem ko ima NLB na segmentu prebivalstva zelo malo slabih posojil, malo rezervacij, vendar se lahko makroekonomske razmere toliko poslabšajo, da so tudi na tem področju težave in lahko nastanejo velike potrebe po več kapitala."

Ne spreglejte