Pravni nasvet
Petek, 23. 2. 2024, 7.56
8 mesecev, 3 tedne
Pravni nasvet
Lahko priposestvuje zemljišče zraven hiše? #pravni nasvet
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
1,67
Ali lahko priposestvujem zemljišče, ki je zraven hiše, v kateri bivam. Zemljo uporabljam že celo življenje, to je sedemdeset let. Najlepša hvala za odgovor, Dušan K.
Pravnik na dlani odgovarja:
Priposestvovanje ureja stvarnopravni zakonik (SPZ). Gre za poseben način pridobitve lastninske pravice, za kar morajo biti kumulativno izpolnjeni pogoji, kot jih določa zakon.
Predpisani pogoji so naslednji:
- dejanska posest nad premičnino oziroma nepremičnino,
- dobrovernost posestnika,
- potek predpisane priposestvovalne dobe.
Stvar (premično ali nepremično) lahko priposestvuje le tisti, ki jo ima v lastniški posesti. To pomeni, da izvršuje dejansko oblast nad stvarjo na način, kot da bi bila njegova. Torej stvar uporablja, v njej živi, če gre za nepremičnino, jo obdeluje (kmetijsko zemljišče) in podobno.
Dobrovernost posestnika pomeni, da meni, da je stvar njegova oziroma, da spada k določeni nepremičnini. Priposestvovanje ni mogoče, kadar posestnik ve, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova. Posestnik mora tako biti v dobri veri. Če posestnik ve ali bi moral vedeti, da stvar ni njegova, ne more priti do pridobitve lastninske pravice s priposestvovanjem.
Določila stvarnopravnega zakonika urejajo temeljne pojme, ki so pomembni za priposestvovanje. 27. člen SPZ določa, kaj pomeni lastniški posestnik, in sicer pravi - Kdor ima stvar v posesti, kot da je njegova, je lastniški posestnik.
SPZ v 43. členu določa naslednje:
- dobroverni lastniški posestnik premičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku treh let,
- dobroverni lastniški posestnik nepremičnine pridobi lastninsko pravico na njej po preteku desetih let,
- Če dobroverni lastniški posestnik, pod pogoji iz prejšnjega odstavka, izvršuje posest na delu nepremičnine, je ta del predmet samostojnega priposestvovanja.
SPZ v 45. členu (računanje priposestvovalne dobe) določa, naslednje:
- priposestvovalna doba začne teči tisti dan, ko je posestnik dobil stvar v dobroverno lastniško posest, konča pa se z iztekom zadnjega dne te dobe. Posestnik mora biti v dobri veri ves čas trajanja priposestvovalne dobe.
- v priposestvovalno dobo se všteva tudi čas, ko so posestni predniki sedanjega dobrovernega lastniškega posestnika imeli stvar v posesti kot dobroverni lastniški posestniki.
- če je bil posestni prednik nedobroveren, se dobra vera posestnega naslednika presoja samostojno.
V primeru, da izpolnjujete vse naštete pogoje torej zemljišče poleg vaše hiše lahko priposestvujete.
Za to pa morate torej vložiti tožbo na ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja. Pravnomočna ugotovitvena sodba je potem listina, na podlagi katere se dovoli vknjižba lastninske pravice v zemljiški knjigi v korist priposestvovalca.
Da si priposestvovalec zavaruje vrstni red, saj ga lahko prehiti z vpisom kupec, ki je v dobri veri odkupil nepremičnino od v zemljiški knjigi vpisanega lastnika, je razumno, da hkrati predlaga zaznambo spora.
