Sreda, 8. 5. 2019, 15.14
4 leta, 11 mesecev
Kickstarter deset let pozneje: za koga je še prava odskočna deska?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
0,58
Po desetih upihnjenih svečkah je v zadnjem letu zanimanje za Kickstarter v Sloveniji nekoliko upadlo. Je najbolj znano spletno stičišče za množično financiranje že doseglo svoj vrh ali še ima prostor za rast? Odgovarjata Žiga Berce, poznavalec področja množičnega financiranja v Sloveniji, in Eva Matjaž, programska direktorica pri Poligonu, kjer svetujejo start-upom.
Najbolj znana svetovna platforma za množično financiranje Kickstarter je pred nekaj meseci praznovala svojo deseto obletnico obstoja. Od takrat je bilo uspešnih že več kot 162 tisoč idej, ki so zbrale več kot štiri milijarde dolarjev, uspešne ideje pa je podprlo več kot 16 milijonov ljudi.
V desetih letih so se na Kickstarterju zvrstili tudi številni slovenski projekti, vendar število projektov v zadnjih letih upada, opaža Žiga Berce, poznavalec področja množičnega financiranja.
"V Sloveniji je manj zanimanja. Drugače je bilo v letih 2014 in 2015, ko so mediji zelo veliko pisali o množičnem financiranju. Takrat je bila to razmeroma nova stvar, ki je bila bolj zanimiva," meni Berce, ki vsako leto pripravi statistični pregled slovenskih projektov oziroma projektov, ki so bili prijavljeni v Sloveniji.
Lani le 13 projektov
Lani se je na Kickstarter prijavilo le 13 slovenskih projektov, kar je občuten upad v primerjavi z letom pred tem, ko je bilo takšnih 32 projektov. So bili pa lanski uspešnejši.
"Kampanjo je zdaj veliko težje lansirati kot pred nekaj leti, saj se je kakovost zelo izboljšala," dodaja Berce, ki je prepričan, da ima najbolj znana platforma za množično financiranje še vedno veliko prostora za napredek.
"Veliko je še trgov, ki se jim niso posvetili. Čeprav mislimo, da veliko ljudi pozna Kickstarter, ga v resnici v ZDA, kjer se je vse skupaj začelo, pozna samo nekaj odstotkov ljudi. Na splošno ima množično financiranje še veliko prostora za razvoj," je prepričan Berce.
"Bistvo Kickstarterja se je izgubilo"
Na drugi strani Eva Matjaž, programska vodja Poligona, kjer so svetovali številnim slovenskim start-upom, meni, da se je ob prižigu desete svečke nekoliko izgubil začetni namen Kickstarterja.
"Zdaj ima Kickstarter veliko manjši obisk, kot ga je imel v prejšnjih letih. To pomeni, da moraš veliko več vložiti v kampanjo, da te opazijo," pravi Eva Matjaž.
"Bistvo Kickstarterja, da podpirajo ustvarjalce, se je izgubilo in prelilo na posrednike, kar zahteva večje začetne vložke," pojasnjuje Matjaževa.
"Zdaj ima Kickstarter veliko manjši obisk, kot ga je imel v prejšnjih letih. To pomeni, da moraš veliko več vložiti v kampanjo, da te opazijo. Obstajajo agencije, ki te spremljajo od začetka in skrbijo, da se pojavljaš na vseh družbenih omrežjih," razlaga Matjaževa
Za koga je primeren?
Posameznikom odsvetuje odhod na Kickstarter, razen če imajo bazo podpornikov. "A v tem primeru je bolj smiselno neposredno trženje."
"Ljudje so se mogoče nekoliko prenasitili, zato sta potrebni res dobra zgodba in dobro pripravljena kampanja," o Kickstarterju meni Žiga Berce (desno).
Razlog za ohladitev zanimanja Slovencev za Kickstarter Matjaževa vidi tudi v tem, da se je zelo malo projektov po Kickstarterju razvilo v podjetja, ki še vedno delujejo. "Veliko jih imamo, ki so ostali pri tem enem projektu oziroma produktu," meni Matjaževa.
Berce ima nekoliko drugačno mnenje. "Za majhne projekte, ki poskušajo zbrati od 10 do 20 tisoč evrov, ob ustrezni kampanji še vedno ni takšna težava zbrati sredstva," pravi Berce. Poudarja, da je drugače pri bolj profesionalnih projektih. "Pri zbiranju nekaj sto tisoč evrov pa so se stvari nekoliko obrnile in je potreben večji začetni vložek. Verjetno si moral že v prototip izdelka vložiti več."
Slovenski rekorder na vrhu že šest let
Slovenci so od ustanovitve na Kickstarterja imeli nekaj več kot 20 projektov, ki so presegli sto tisoč dolarjev. Na vrhu najuspešnejših je projekt FlyKly Nika Klanška iz leta 2013, ko je njegovo pametno kolo zbralo nekaj več kot 700 tisoč dolarjev (zdaj okrog 620 tisoč evrov).
Za njim sta pol milijona dolarjev (450 tisoč evrov) presegla še lebdeči gramofon MAG-LEV in hipsterski kavni avtomat Gina Anžeta Miklavca, ki ima še dva zelo uspešna projekta. Prvič mu je uspelo s skodelico v obliki roga GOAT MUG, lani pa je bil prav tako najuspešnejši njegov projekt EQUA Smart Water, steklenička, ki vas opozarja, da spijete dovolj tekočine.
