Ponedeljek, 12. 12. 2022, 22.24
2 leti
Poroka startupov in GZS
Tako bo še več slovenskih startupov vrednih milijardo evrov #intervju
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3,40
16
"Pobuda je prišla iz celotnega ekosistema. Tako od zagonskih podjetij, od podpornega okolja in pa tudi od slovenskih investitorjev. Želimo se načrtno pogovarjati z odločevalci in prvi rezultati so že tu. Ravno jutri se bomo predstavniki sekcije prvič pogovarjali s poslanci državnega zbora," poudarja Blaž Jamšek, predstavnik startup ekosistema.
"Vprašanje, ki si ga zastavljamo, ni, kako pomagati slovenskim startupom, ampak zakaj v Sloveniji ni tujih startupov. Slovenija je odlična država za življenje, to pravijo vsi tujci, ki nas obiščejo. Medtem tuje startupe, investitorje ali visoko izobražene kadre uspešno privabljajo druge države v regiji. Tudi Hrvaška in Madžarska," opozarja Blaž Jamšek, predsednik sekcije za zagonska in "scaleup" podjetja pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Znotraj Gospodarske zbornice Slovenije je pretekli teden zaživela nova sekcija, ki združuje zagonska in scaleup podjetja. Zakaj so se odločili za tak korak in kaj želijo spremeniti v Sloveniji, smo vprašali predsednika sekcije Blaža Jamška.
Zakaj ste se zdaj odločili za ustanovitev sekcije startupov znotraj GZS?
Sekcija zagonskih in "scaleup" podjetij znotraj GZS je rezultat večletnega dela celotne startup skupnosti. Želimo spremeniti določene stvari v Sloveniji. Veliko pobud je sicer bilo skozi leta, plod katerih je bila identifikacija problemov, ki jih imajo zagonska podjetja pri poslovanju v Sloveniji.
Zakaj do zdaj ni bilo rezultatov?
Ne bi bil rad preveč kritičen, vendar slovenska politika v zadnjih letih ni bila ravno stabilna. Kdaj je nazadnje v Sloveniji vlada preživela celoten mandat? Posledično so bili vsi poizkusi startup skupnosti že na začetku bolj ali manj obsojeni na neuspeh, saj so se vedno, ko so se znotraj odločilnih institucij našli sogovorniki, ti zamenjali.
GZS ponuja stabilno okolje za komunikacijo?
Prav kriza zaradi koronavirusa je dokončno pokazala, da je GZS vedno ključni sogovornik vladi in odločevalcem. Vsi KPK ukrepi so bili dokaj usklajeni z GZS.
Torej ste akterji startup ekosistema sami pristopili k GZS z idejo o novi sekciji?
Pobuda je prišla iz celotnega ekosistema. Tako od zagonskih podjetij, iz podpornega okolja in tudi od slovenskih investitorjev. Želimo se načrtno pogovarjati z odločevalci in prvi rezultati so že tu. Ravno jutri se bomo predstavniki sekcije prvič pogovarjali s poslanci državnega zbora.
"V tej fazi imamo štiri ključne točke. Prva in najbolj sistemska je uzakonitev nove pravne oblike gospodarske družbe. Mi ji pravimo vitka javna delniška družba," pravi Blaž Jamšek.
Za kaj pa se borite? Kaj želite spremeniti v Sloveniji?
V tej fazi imamo štiri ključne točke. Prva in najbolj sistemska je uzakonitev nove pravne oblike gospodarske družbe. Mi ji pravimo vitka javna delniška družba. Družba z omejeno odgovornostjo, torej d. o. o., je v slovensko zakonodajo prenesena neposredno iz germanskega prava in tako obliko podjetja poznamo samo v Sloveniji, Nemčiji in Avstriji. D. o. o. je v osnovi dobra rešitev za ustanovitelje, ki so osebno zelo povezani. Celotna zakonodaja za d. o. o. je prilagojena temu. V trenutku, ko se solastniki zaradi nekega razloga razidejo, umrljivost podjetij poskoči. Le redkokateri d. o. o. preživi razhod solastnikov.
Težava d. o. o. je tudi, da ne razlikuje med ustanovitelji podjetja in kasnejšimi solastniki, mislim predvsem na investitorje, ki vstopijo v podjetje.
Vendar v Sloveniji imamo delniške družbe?
Res je, vendar imajo, gledano iz zagonskih podjetij, kar nekaj težav. Delniške družbe takoj ob ustanovitvi predstavljajo velik strošek za podjetnike. Imajo tudi kar nekaj neposrečenih slovenskih posebnosti pri upravljanju z njimi. Primer je recimo trgovanje z delnicami. V Sloveniji je treba za to odpreti poseben račun pri eni izmed slovenskih bank.
Ko slovenski podjetniki pripeljejo v državo tuj kapital, ki seveda želi lastniško vstopiti v slovensko podjetje, te posebnosti tuje investitorje nemalokrat odženejo. Že Hrvaška je veliko bolj prijazna za tuj kapital.
In kakšna je rešitev?
Moj oseb pogled je, da moramo kot družba pričeti razumeti, da smo del enega izmed največjih gospodarskih blokov na svetu. Govorim seveda o Evropski uniji. Moramo pričeti gledati, kakšne so dobre tuje prakse in te pripeljati v domovino. Seveda moramo upoštevati lokalne posebnosti, ampak žal ne verjamem, da imamo v Sloveniji toliko specialnega znanja, da bi lahko sami razvili vse potrebe poslovnega okolja.
En izmed primerov, ko bi morali zgolj posnemati dobre prakse iz tujine, je opcijsko nagrajevanje zaposlenih. Sami razvijamo neke rešitve, katerih žal niti politika ne zna dobro utemeljiti.
Imate že dokončno izdelan predlog, kako točno naj bi izgledala nova pravna oblika podjetja?
Imamo veliko predlogov, vendar se zavedamo, da je dokončno rešitev treba najti v dialogu z državo in odločevalci.
Kako bo nova pravna oblika podjetja obdavčena? Verjetno ste se tudi s tem že ukvarjali?
V Sloveniji je na žalost dialog v javnosti glede obdavčitev težaven.
Se opravičujem, da vas prekinjam, ampak govorite o obdavčitvi pravnih oseb ali osebnih prihodkov?
Obojega. Bom začel z zaposlenimi. Nagrajevanje zaposlenih z lastniškimi deleži je v Sloveniji nesorazmerno obdavčeno. Slovenska davčna zakonodaja t. i. opcijsko nagrajevanje zaposlenih obravnava kot boniteto zaposlitve. Pridemo do takih absurdov, da mora zaposleni plačati davek ob podpisu pogodbe, čeprav nobenega denarnega toka še ni bilo. Furs to obravnava kot davčni dogodek. V enem znanem slovenskem startupu so pred leti zaposleni jemali hipoteke na svoje nepremičnine, da so lahko plačevali te davke.
Ttreba je razumeti, da je le malokateri startup prevzet z enkratnim zneskom gotovine. Takoj ko govorimo o milijonih evrov kupnine, je ta največkrat izplačana vsaj v večjem številu transakcij. Ki so si med seboj lahko mesece narazen.
To je tako, kot da na začetku leta plačam davek na božičnico, ki jo bom dobil čez 12 mesecev.
Zelo pogost pa je tudi nakup startupov, kjer del nakupnega zneska prevzemnik plača z lastnimi delnicami.
Res je. Možnosti in praks pri prevzemih v tujini je veliko.
Na drugi strani pa ni davčnih olajšav za investitorje. Veliko zaposlenih v startupu, ki je bil prevzet, zasluži nekaj denarja in potem želijo zasluženi denar naprej sami investirati v zagonska podjetja. Tudi v Sloveniji je veliko takih primerov. In če se ne motim, je Slovenija edina država v EU, ki nima davčnih spodbud za tako obnašanje.
"Pa težava ni višina davkov, v gospodarstvu pogrešamo predvsem davčno predvidljivost. Večina podjetij načrtuje svoje poslovanje in investicije leta vnaprej. In obdavčitev je pomemben del načrtovanja, saj predstavlja nezanemarljiv del stroškov investiranja," opozarja Blaž Jamšek.
Omenili ste tudi druge prihodke zaposlenih in njihovo obdavčitev. Vendar smo ravno v zadnjih mesecih imeli kar nekaj javne debate na to temo in …
Kot sem že dejal, javna debata na temo obdavčitev v Sloveniji vedno poteka na malce napačen način. Seveda ima vsaka vlada legitimno pravico, da vodi davčno politiko, kot sama meni, da je najbolje.
Pa težava ni višina davkov, v gospodarstvu pogrešamo predvsem davčno predvidljivost. Večina podjetij načrtuje svoje poslovanje in investicije leta vnaprej. In obdavčitev je pomemben del načrtovanja, saj predstavlja nezanemarljiv del stroškov investiranja.
Davki se plačujejo povsod po svetu in Slovenija ima primerljivo obdavčitev z razvitimi državami. Vendar konstantne spremembe brez neke srednjeročne davčne predvidljivosti podjetjem povzročajo velike težave.
Za dobrobit države moramo strmeti k temu, da vse več startupov ostane v Sloveniji. In da tuji pridejo k nam.
Zakaj je sedež evropskega Revoluta v Latviji, in ne v Sloveniji? Zakaj sedež Bitstampa in Outfit7 ni v Sloveniji?
Vendar pri tem ne gre samo za davke. Tuji investitorji se Slovenije izogibajo tudi zaradi naše pravne države. Kdo bo investiral milijone v državo, kjer bodo sodišča mlela leta in leta, preden bo njegova lastninska pravica spoštovana?
Se strinjam, potrebujemo tudi pravno predvidljivost. Ena izmed urbanih legend v Ljubljani je, da je z milijoni podprt inovativni slovenski finančni startup šel do slovenskih regulatorjev. Podjetniki so želeli vedeti, kaj morajo storiti, da bodo razvili produkt, skladen z zakonodajo. Odgovor je šel nekako tako, da regulator tudi sam ni vedel, kater del zakonodaje bi urejal inovativen produkt. Startupu so dejali, da naj kar poslujejo, pa bodo sčasoma videli, kako bi jih umestili v obstoječi pravni red. To je negotovost, ki si jih zagonska podjetja na začetku svoje poti ne morejo privoščiti.
Isti startup je potem šel v tujino, kjer so jim regulatorji takoj našli pravnozakonodaji okvir, okoli katerega so lahko zgradili svoj produkt. Pravila igre so bila jasna.
Podjetje iz nule izgraditi je zelo zahtevno in dobro je čim več preprek inovativnim podjetnikom odstraniti že na začetku.
Preprek, kot je npr. zaposlovanje tujih kadrov?
Kafka bi imel verjetno kaj za napisati glede tega vprašanja. Je pa zanimivo, da izkušnje glede zaposlovanja tujcev varirajo od upravne enote do upravne enote. Najtežje je to storiti v Ljubljani.
Vse pogostejši je med startupi tudi občutek, da je veliko težje zaposliti visokokvalificiranega tujca kot klasičnega delavca.
Celotno agonijo je lepo opisal TikToker, ki je pred kratkim objavil video z naslovom: "Zakaj se ne preselite v Slovenijo." Njegova osebna izkušnja je lepo pokazala na slovenske posebnosti. Neka banka mu je želela pred odprtjem računa zaračunati 150 evrov za njegov pregled. Šokiran je bil tudi nad dejstvom, da so slovenske banke pravzaprav lokalne in da lahko urejaš stvari smo v eni podružnici. Na oddelku za tujce na upravnih enotah uradno noben od zaposlenih ne zna angleško. Čeprav zakon sam govori, da uradnik v stiku s tujci lahko komunicira v tujem jeziku.
Iz zadnjega primera lahko sklepam, da je v bistvu veliko stvari zakonsko urejenih, vendar v praksi pa ne delujejo. Zakaj?
Kot družba moramo spremeniti sistemsko prakso, saj je zaznati občutek, da si tuje delovne sile v Sloveniji ne želimo.
Nova pravna oblika gospodarske družbe, davčne spremembe in država, bolj prijazna visokokvalificiranim tujcem. Kaj je četrta točka?
Ta je verjetno, kar se tiče javnosti, najmanj razumljiva. Treba je digitalizirati notarske storitve.
Če se ne motim, vlada Roberta Goloba dela na tem?
Res je, vendar kolikor spremljamo, se težav tujih investitorjev ne bo čisto rešilo.
O vsem problemih, ki ste jih omenili, poslušamo že več desetletij. In bilo je že veliko pobud. Zakaj bo tokrat drugače? Zakaj bo vam uspelo, kjer drugim ni?
Do sedaj se je veliko govorilo, a se je malokrat proaktivno pristopilo k oblikovanju pravih rešitev. Poleg resnega pristopa tokrat skupnost nastopa ob podpori GZS. Ali bomo na koncu uspešni ali ne, ni odvisno le od nas, temveč tudi od izvoljenih predstavnikov ljudstva.
In zakaj bi kdo poslušal skupnost zagonskih podjetij?
Vprašanje, ki si ga zastavljamo, ni, kako pomagati slovenskim startupom, ampak zakaj v Sloveniji ni tujih startupov. Slovenija je odlična država za življenje, to pravijo vsi tujci, ki nas obiščejo. Medtem tuje startupe, investitorje ali visoko izobražene kadre uspešno privabljajo druge države v regiji. Poglejte samo s strani investicij. V CEE regiji je bilo v letu 2021 investiranih 6,1 milijarde evrov v zagonska podjetja. In kdo je na vrhu lestvice? Litva, Hrvaška. Madžarska je na šestem mestu.
Najina generacija se vrača v domovino iz tujine. Z njo prihaja denar, znanje, povezave in ideje. To je treba izkoristiti.
16