Kdo zavira preiskavo TEŠ6, ene največjih korupcijskih afer?

Skoraj leto dni po začetku sodne preiskave zaradi suma več kot 250 milijonov evrov vrednega oškodovanja okrožno sodišče v Celju še vedno ni odločilo o pritožbah zoper njeno uvedbo, ki jih je vložilo 11 od skupaj 12 osumljencev. 

Sodišče o pritožbah ne more odločiti, ker mu sklepa o uvedbi sodne preiskave še vedno ni uspelo vročiti enemu od osumljenih, družbi General Electric Power kot pravnemu nasledniku Alstoma, dobavitelja tehnološke opreme za TEŠ6. To pomeni, da sodna preiskava še vedno ni pravnomočna. 

To so za Siol.net potrdili tudi na celjskem sodišču. Pojasnili so, da "se sklep vroča prek francoskega sodišča". 

Foto: Bor Slana

Kje se (spet) zatika

Gre za novo v seriji težav, na katero so v povezavi s Francozi v zadevi naleteli slovenski pravosodni organi.

Spomnimo, prvo zahtevo za sodno preiskavo je specializirano državno tožilstvo vložilo že novembra 2014. To je bilo dobri dve leti po prvih hišnih preiskavah v zadevi TEŠ6.

Takrat je bilo osumljenih 11 fizičnih in pravnih oseb, ena manj kot danes, tožilstvo pa jim je očitalo storitev kaznivih dejanj zlorabe položaja ali pravic, pomoči pri tem oziroma ponareditve ali uničenja poslovnih listin.

Kdo je v preiskavi

Med osumljenimi so bili med drugim: 

• nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik, 
• poslovnež in lobist Peter Kotar, lastnik svetovalnega podjetje CEE, ki je imelo ključno pri izbiri francoskega Alstoma za dobavitelja opreme, 
• njegov sin Boštjan Kotar, tedaj direktor podjetja CEE, 
• vodja sektorja za tehniko in vzdrževanje v TEŠ Jože Lenart, ki je vodil komisijo za izbiro dobavitelja opreme, 
• še eno Kotarjevo podjetje, Sol Intercontinental; to je po ugotovitvah kriminalistov na račun navidezne svetovalne pogodbe od Alstoma prejelo tri milijone evrov, pri čemer naj bi šlo v resnici za provizijo, da so Francozi dobili posel, 
• Josef Reisel, nekdanji direktor avstrijskega Alstoma, ki danes deluje kot svetovalec v podjetju APP Consult,
• francoska družba Alstom Power oziroma General Electric Power.

Sedež družbe General Electric v New Yorku

Prič iz Francije ni mogoče zaslišati

A že takrat se je zapletlo. Sodišču namreč dobri dve leti ni uspelo zaslišati prič iz Francije in od tam pridobiti nekaterih podatkov o finančnih nakazilih. 

Lani poleti je sodišče prek mednarodne pravne pomoči neuspešno skušalo zaslišati enega od predstavnikov General Electric Power. 

Prav tako mu ni uspelo priti v stik še z enim od osumljencev, Frankom Lehmannom, nekdanjim vodjo prodaje elektrarn v Alstom Power, ki že skoraj šest let dela v multinacionalki Siemens v Nemčiji. 

Sodna preiskava po petih letih

Oktobra lani je zato tožilstvo sodišču predlagalo, da kljub temu sprejme odločitev glede vložene zahteve za preiskavo. 

Foto: Matej Povše Nato je minilo več mesecev, ko je zadeva, v kateri mora sodišču listine sproti prevajati v nemščino in francoščino, v Celju bolj ali manj stala zaradi dolgotrajne bolniške odsotnosti preiskovalnega sodnika. 

Sodišče jo je dodelilo novemu sodniku, ki je nato ugodil tožilstvu. Februarja lani, skoraj pet let po hišnih preiskavah, je izdal sklep o uvedbi preiskave, tokrat proti 12 osebam.

Išče se naslov dobavitelja

Od takrat se pojavljajo težave z vročanjem. Že v sklepu o uvedbi preiskave je preiskovalni sodnik zapisal, da nima podatkov o tem, kje ima po novem sedež pravni naslednik Alstoma, družba General Electric Power. 

Ali mu jih je v tem času uspelo pridobiti, ni znano, saj na dodatna pojasnila celjskega sodišča (njegov predsednik je Matevž Žugelj) še čakamo. Francoski Alstom Power je v roke ameriškega General Electric, ki kotira tudi na newyorški borzi, sedež pa ima v ameriški zvezni državi New York, prešel že novembra 2015. 

General Electric Power ima podružnico tudi v Šoštanju, in to kar na naslovu tamkajšnje elektrarne. Od leta 2015 jo zastopajo direktor Arnaud Guillaume Leclerc in dva prokurista: Luc Simon Andre Blanchard in Tanja Krpan.

Kaj pravi ministrstvo

Na ministrstvu za pravosodje, pristojno za mednarodno pravno pomoč, prek katerega teče vročanje sodnih pošiljk, so nam pojasnili, da "je pristojno sodišče posredovalo zaprosilo za vročitev sodnih listin naslovnikom, ki prebivajo na ozemlju druge države članice, neposredno pristojnemu sodišču te države, ki bo zaprosilo obravnavalo, in listine vročilo naslovniku". 

Goran Klemenčič, minister za pravosodje Foto: Bor Slana "Vročanje listin naslovniku poteka skladno s pravom zaprošene države, običajno pa traja od enega meseca do dveh mesecev, pri čemer je treba upoštevati tudi dodaten čas za posredovanje zaprosila po pošti v tujino ter za odgovor izvršitvenega organa organu prosilcu," so dodali na ministrstvu, ki ga vodi Goran Klemenčič. 

Po zakonodaji mora sodno vročanje pošiljk med državami EU teči hitro in prednostno. 

So v Franciji naklepno brisali sledi?

Težko je verjeti, da gre pri večletnem zavlačevanju za naključje. Že junija lani je novi lastnik iz sodnega registra na Hrvaškem izbrisal tamkajšnjo podružnico Alstoma, prek katere je Peter Kotar vrsto let posloval v Sloveniji. 

Že pred leti sta "ugasnili" tudi Alstomovi švicarski družbi, ki sta imeli po ugotovitvah preiskovalnih organov iz številnih držav ključno vlogo pri izplačevanju podkupnin za pridobivanje poslov. 

Proti družbam, ki so oziroma so bile v lasti Alstoma, po svetu trenutno teče več sodnih in drugih postopkov. 

Alstom na sodišču: v Indiji in na Poljskem, le v Sloveniji ne

V Indiji je Alstom obtožen korupcije pri dobavi vlakov za podzemno železnico v New Delhiju. Podobno na Poljskem, kjer je bilo pri dobavi vozil za javni promet v Varšavi obtožen petih oseb. 

Foto: STA , V ZDA pa je moral Alstom že konec leta 2015 – tik pred prodajo energetske divizije Američanom – plačati rekordno, kar 772 milijonov ameriških dolarjev visoko kazen zaradi podkupovanja v Indoneziji, Savdski Arabiji, Egiptu, na Bahamih, v Tajvanu in drugih državah. 

Že od začetka leta na arbitražnem sodišču na Dunaju teče postopek v tožbi, ki jo je proti General Electric Power vložil državni Holding Slovenske elektrarne (HSE). Skupni znesek oškodovanja v tožbi naj bi po neuradnih informacijah presegal 350 milijonov evrov. To je sto milijonov evrov več od osumljene višine oškodovanja iz kazenske preiskave. 

Tisoč listin in 30 tisoč strani

Prav zaradi preiskave Alstomovih poslov v Švici se je začelo tudi preiskovanje v Sloveniji, saj sta slovenska policija in tožilstvo od tam prejela dokumente, iz katerih so bili razvidni sumi izplačevanja provizij v Sloveniji. 

Preiskovalci v zadevi TEŠ6 so pregledali več kot sto tujih in domačih tekočih računov, opravili več kot 20 hišnih preiskav in pregledali več kot tisoč listin, ki obsegajo 30 tisoč strani. 

Foto: Thinkstock V jedru preiskave je domnevno nezakonita pridobitev 654 milijonov evrov vrednega posla, katerega vrednost je zaradi številnih dopolnitev pogodb in novih zavez narasla na več kot milijardo evrov. 

Kaj vse zajema sodna preiskava

Že leta 2014 je vodja celjskih kriminalistov Damjan Turk ob vložitvi ovadbe na tožilstvo povedal, da so v TEŠ iz posla izločili 166 milijonov evrov vredno montažo, iz pogodbe pa je izpadla tudi t. i. eskalacijska klavzula, za katero so se dogovorili zaradi spremembe cen materialov. To naj bi TEŠ povzročilo še dodatnih 93 milijonov evrov škode. 

Sodna preiskava zajema še dva posla:

1. Obnovo bloka 5, vredno 2,5 milijona evrov, v katerih naj bi Kotarjevo podjetje Sol Intercontinental za navidezno svetovanje prejelo 365 tisoč evrov. 
2. Nabavo merilnega sistema za bloka 4 in 5, vredno 280 tisoč evrov. 

Svojo preiskavo je vodil tudi Evropski urad za boj proti prevaram (OLAF).