Kdo je grobar 1.300 delovnih mest, ki je na kolena spravil Volkswagen

Nijaz Hastor, bosansko-nemški poslovnež, ki je pred dnevi na kolena spravil nemški Volkswagen, je star znanec Slovenije. Kakšna je življenjska in poslovna zgodba enega od grobarjev Preventa Globala, koroške socialne bombe, ki jo je razneslo pred šestimi leti?

Leta 1993 je bila vojna v Bosni in Hercegovini na vrhuncu. Spopadali so se vsi proti vsem, ozemlje pod nadzorom vlade v Sarajevu pa je vse bolj kopnelo.

Goražde - kjer se je vse začelo

Nikjer ni bilo huje kot na vzhodu države. Naveza iz pekla Radovan Karadžić - Ratko Mladić je želela območje ob Drini, prek katerega bi Srbijo povezala z okupiranimi ozemlji na severozahodu BiH in na Hrvaškem, etnično očistiti. S pomočjo "prostovoljcev" in orožja, ki sta ga dobivala z druge strani Drine, so Srbi v obroč stiskali preostale muslimanske enklave.

Ena od teh je bilo mesto Goražde, ki so ga Združeni narodi spomladi 1993 razglasili za tako imenovano varnostno območje. Vanj so namestili sile Unproforja, enako tudi v Srebrenici in Žepi, ki sta pozneje padli v srbske roke.

Prodajni zastopnik, ki je ostal brez dela

V istem času je tedaj 42-letni inženir z območja Goražda, ki se je že več let v Nemčiji preživljal kot prodajni zastopnik sarajevske tovarne avtomobilov (TAS), ostal brez dela. Začel je sodelovati s slovenskimi podjetji, jim dobavljati material in ponujati svoje dobre zveze z avtomobilsko multinacionalko Volkswagen (VW).

To je bil Nijaz Hastor, ki ga več tisoč ljudi v Sloveniji, predvsem na Koroškem, danes – milo rečeno – nima v najlepšem spominu.

Hastor je po koncu vojne v Sarajevu ustanovil družbo ASA Group, ki je prevzela zastopstvo za prodajo avtomobilskih znamk VW, Audi, Seat, Škoda in Porsche. Foto: Reuters

Poslovni vzpon Hastorja, ki že več let velja za najbogatejšega Bošnjaka, se je v trikotniku Nemčija-Slovenija-BiH začel že sredi 90. let prejšnjega stoletja. Takoj po koncu vojne je v Sarajevu ustanovil družbo ASA Group, ki je prevzela zastopstvo za prodajo avtomobilskih znamk VW, Audi, Seat, Škoda in Porsche. Naenkrat ni več delal za nikogar, ampak le zase. Njegova podjetja so postajala dobavitelji nemških avtomobilskih velikanov.

Vzpon Preventa Globala

"Bil je tip človeka, ki je zlezel nazaj skozi okno, če si ga vrgel čez vrata. Pred kupci se je bil pripravljen plaziti po vseh štirih. Hkrati je bil neizprosen do svojih zaposlenih, ko je bilo treba izpolniti naročilo," Hastorja danes opisuje eden od nekdanjih sodelavcev. "Vedno se je znal lepo vesti. Deloval je kot svetovljan, čeprav se za njegovim leporečenjem pogosto ni skrivalo kaj prida vsebine. Prej grožnje," se spominja njegov nekdanji poslovni partner.

V istem času sta se med Nemčijo in BiH, v Slovenj Gradcu, srečali poslovni poti Hastorja in tamkajšnjega lokalnega mogotca Janka Zakeršnika, še iz časov osamosvojitve odlično vpetega v politično-gospodarska razmerja domače tranzicije. Zakeršnik je imel dobre zveze na levi strani slovenske politike. S posojili državnih bank, celo pri zloglasni LHB iz Frankfurta, je privatiziral koroška podjetja.

Začel se je vzpon Preventa Globala, poslovnega sistema, ki je v dobrem desetletju iz šivalnice zaščitnih oblek najprej zrasel v pomembnega proizvajalca avtomobilskih prevlek, pozneje v korporacijo, ki je vlagala v letališča, gradbena podjetja in laserske kartice, na svojem vrhuncu pa zaposloval 2.700 ljudi.

Prevent Global je v dobrem desetletju iz šivalnice zaščitnih oblek najprej zrasel v pomembnega proizvajalca avtomobilskih prevlek, pozneje pa v korporacijo, ki je vlagala v letališča, gradbena podjetja in laserske kartice. Foto: STA ,

"Bosanec s kovčkom" in "koroški šofer"

Hastor je hitro pletel svoje omrežje v nemški avtomobilski industriji. Z nekaterimi vodilnimi v koncernu VW je imel pristne prijateljske odnose. Recimo s Franciscom Garcio Sanzom, dolgoletnim članom upravnega odbora, zdaj odgovornim za sanacijo posledic afere Dieselgate.

Kupoval je proizvajalce avtoprevlek, kovinskih delov za avtomobilske sedeže, stekla in drugih delov za avtomobile. Zgradil je dobaviteljski imperij, ki zaposluje več kot 15 tisoč ljudi v številnih državah. Ključne položaje v njem zasedajo Bošnjaki, izobraženi na univerzah v tujini. Hastor ima danes neomejen dostop do vrhov sarajevske politike, še posebej do družine Izetbegović.

Razmerje Hastor - Zakeršnik je bilo vse prej kot preprosto. Drug drugemu nista pretirano zaupala, še manj sta se v resnici cenila. "Zakeršnik je za Hastorja znal govoriti, da je v Slovenijo prišel z enim kovčkom, zdaj pa bi rad bil glavni. Hastor pa je v Zakeršniku (lastniku logističnega podjetja Eurocity, op. a.) v resnici videl navadnega šoferja, ki mu v poslu naj ne bi segel do kolen," je njuno razmerje opisal eden od nekdanjih vodilnih menedžerjev Preventa Globala.

Zakeršnik ni imel možnosti

Jasno je bilo le eno: da bosta Zakeršnik in Hastor kljub odnosu, ki se je razvil v družinsko prijateljstvo, sobivala, dokler bosta drug drugega potrebovala. Posli so cveteli in denarja je bilo na pretek. Hastor je v Nemčiji odpiral vrata Preventu Globalu, ki je odpiral proizvodne zmogljivosti v BiH. Že kmalu je začel Hastor krepiti svoj vpliv v skupini – najbolj s prevzemom nemškega podjetja Prevent DEV, njenega ključnega prodajnega kanala.

Na poti navzgor je Hastorju pomagal tudi Janko Zakeršnik. Foto: STA ,

Ko je med Zakeršnikom in Hastorjem leta 2008 dokončno počilo, prvi v tem spopadu ni imel možnosti. V dualnem sistemu vladanja, ki je vse bolj hromil Prevent Global, je imel resnično moč, torej pogodbe s kupci, v rokah Hastor. V zadnji fazi je koncern spremenil v svojega talca. Nase je vezal njegove ključne posle in vmes že pripravljal teren za prevzem Preventovih poslov prek svojih tovarn.

1.300 ljudi na cesti

Koroške zgodbe o uspehu, enega od simbolov domačega (turbo)kapitalizma, je bilo konec. Načeli so jo kriza, notranji spori in več napačnih poslovnih odločitev. Vsi pogovori o premirju med Zakeršnikom in Hastorjem – na mizi je bila tudi ločitev skupine na dva dela – so padli v vodo. Tudi zaradi Hastorjevih načrtov, da bi ostanke Preventa Globala pozneje poceni odkupil iz stečajne mase.

Ko je leta 2010 Prevent Global končal v stečaju, je na cesti čez noč ostalo 1.300 ljudi. Medtem ko so šivilje čakale na plače, je Hastor nemoteno posloval dalje. "Ob stečaju ni niti trenil z očesom. Usoda teh ljudi ga ni zanimala. Skrbelo ga je le, da v javnosti ne bo videti kot krvnik Preventa Globala," se spominja eden od naših sogovornikov. 

Z nekaj več praskami jo je odnesel Zakeršnik, ki mu zaradi Hastorjevih manevrov pred tem večinskega deleža Preventa Globala ni uspelo prodati Rusom. Svojega nekdanjega partnerja je tožil za petnajst milijonov evrov, tožbo na prvi stopnji dobil, a je ta padla na višjem sodišču. V tem času je Zakeršnik finančno nasedel še v dveh zgodbah: propadlem luksemburškem skladu P&S East Growth, v katerega so svoj denar vložili številni slovenski vplivneži, in obveznicah državnih bank.

Večini koroških šivilj je uspelo najti delo – največ v družbah Boxmark Leather in Johnson Controls.

Hastor ni bil dobrodošel v Cimosu

Hastor se ni pretirano oziral nazaj. V BiH je lani prodal zastopstva za avtomobile. Vlagati je začel v lesno, živilsko in pohištveno industrijo, kjer je dobiček temeljil na poceni delovni sili iz BiH. Proizvodnjo je kmalu ugasnil tudi v Lenartu. V Slovenijo se je skušal vrniti lani, ko je s pomočjo ruske državne banke VTB oddal ponudbo za Cimos. Vlada Mira Cerarja, natančneje minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, je prodaji Hastorju, ki bi sprožila detonator nove socialne bombe, prižgala rdečo luč.

V zadnjem času so Hastorjev imperij zaznamovali spori s kupci – najbolj z Daimlerjem, s katerim se še vedno pravda na sodišču, in VW. Ni jim bila všeč samovolja družine Hastor pri zapiranju nekaterih proizvodnih lokacij in prodaja nekaterih dobaviteljskih podjetij, ki so pod novimi lastniki začela dvigovati cene.  

Doma ima status boga

Tudi zadnjo partijo pokra z VW je odigral na svoj brezkompromisen način. Po odpovedi dela naročil je zaustavil dobavo iz dveh svojih podjetjih, s čimer je blokiral proizvodnjo novih golfov. Čeprav si je Hastor sodelovanje z VW "kupil" še za šest let, je vprašanja, ali bodo Nemci podobno izsiljevanje sprejeli tudi po letu 2022 in časa ne bodo raje izkoristili za iskanje novih dobaviteljev.

To Hastorja, ki bo takrat dopolnil 71 let, morda ne bo več pretirano skrbelo. Vedno večji del poslov prenaša na svoja sinova, izobražena v ZDA, a sam še vedno sprejema ključne odločitve.

Nekoč porušeno Goražde je danes v gospodarskem smislu eno najbolj cvetočih mest v BiH, Hastor pa v ima v njem status boga.