Kakšne priložnosti lahko slovenska podjetja iščejo v Srbiji?

Danes se na prvem uradnem obisku v Sloveniji mudi predsednik srbske vlade Aleksandar Vučić. Spremlja ga močna gospodarska delegacija, ki bo skupaj s slovenskimi kolegi iskala možnosti in priložnosti za sodelovanje in skupen nastop na tretjih trgih. Priložnosti vidijo v: - gradbeništvu, - energetiki, - turizmu, - informacijski tehnologiji - in kreativni industriji.

Srbski podjetniki bodo Slovencem med drugim predstavili poslovne priložnosti ob izgradnji 15-milijardnega projekta Beograd na vodi. Gre za novo beograjsko sosesko po vzoru modernih megalopolisov, ki ga financirajo vlagatelji iz Združenih arabskih emiratov.

"Slovenija in Srbija imata trenutno najboljše medsebojne odnose v zgodovini. Razen vprašanja sukcesije državi nimata odprtih političnih vprašanj. Zato Slovenija za Srbijo ni samo gospodarsko zanimiva, temveč v okviru začetka pristopnih pogajanj Srbije z EU tudi politično. Obisk je pomemben predvsem zaradi nadaljnjega vzpostavljanja stikov obeh predsednikov vlad," je prepričan nekdanji veleposlanik v Beogradu Borut Šuklje.

Do konca leta nameravajo privatizirati 500 državnih podjetij Srbija je država z velikim tržnim potencialom, predvsem zaradi dinamičnega domačega povpraševanja ter vstopanja tujih investitorjev na sedemmilijonski trg. Čeprav je v zadnjih letih dosegla velik napredek pri liberalizaciji trgovine ter prestrukturiranju in lastninjenju podjetij, država še vedno zaostaja pri prehodu v tržno gospodarstvo. Z lani sprejetim zakonom o privatizaciji se je Vučićeva vlada zavezala, da do konca leta izpelje privatizacijo.

Tako je interes za nakup 500 podjetij v državni lasti konec preteklega leta izkazalo skoraj 900 investitorjev. Največ zainteresiranih, 675, je iz Srbije, 26 iz Rusije, 18 iz Nemčije, 15 iz Madžarske, 13 iz Italije, 12 iz ZDA in 11 iz Kitajske in Češke. Ponudbo za sodelovanje pri privatizaciji 14 srbskih podjetij je oddalo tudi devet podjetij oziroma fizičnih oseb iz Slovenije.

Beograd postaja ključni igralec v regiji Šuklje je glede na zadnja politična izhodišča, ki smo jih slišali na inavguraciji nove hrvaške predsednice Kolinde Grabar Kitarovič, prepričan o velikem potencialu Srbije.

"Beograd je v balkanski regiji postal ključni igralec. Ne samo zaradi prometnega vozlišča, ampak tudi zaradi uspešnega dogovarjanja s sosednjimi državami. To kaže na to, da ima Vučićeva vlada resne namere za rešitev večine odprtih vprašanj. Hkrati je v Beogradu zaznati vse več zanimanja evropskega, kitajskega in arabskega kapitala, kar je za gospodarski razvoj države ključno. Ne gre pa zanemariti niti nemškega interesa, da Beograd stabilizira odnose s Prištino in predvsem s Tirano. Ni naključje, da bo sedež evropskega finančnega mehanizma za pomoč infrastrukturnim investicijam na Balkanu v Tirani," pojasnjuje Šuklje.

V tem kontekstu je tako povsem razumljivo, da se Vučićeva vlada pospešeno dogovarja za izgradnjo nove avtocestne in železniške povezave Tirana–Beograd, za prometno povezavo Solun–Beograd–Budimpešta in izgradnjo avtoceste do Črne gore. Gre za preplet investicij, večinoma financiranih iz evropskega denarja, te pa omogočajo lažji izhod iz težav, ki državo bremenijo iz preteklosti.

Slovenska podjetja zaposlujejo 35 tisoč ljudi Slovenska podjetja se v Srbiji dobro počutijo, saj tu deluje največ slovenskih podjetij v tujini. Okoli 1300 slovenskih podjetij zaposluje več kot 35 tisoč ljudi. Med večjimi zaposlovalci so Impol, Helios, Gorenje, Cimos, Jub, NLB, Zavarovalnica Triglav, Kolektor, Grah Automotive. Idrijski Kolektor bo letos spomladi zagnal proizvodnjo v Novem Sadu, Petrol pa je novembra lani v Smederovem odprl regionalni terminal za utekočinjen naftni plin (UNP).

Gre za Petrolovo greenfield investicijo v višini pet milijonov evrov. V terminalu, ki predstavlja najsodobnejši tehnološki objekt te vrste v Srbiji, so zaposlili sto novih delavcev. Njegova ključna prednost je v geografskem položaju, saj omogoča dobavo UNP prek vodnega, železniškega in cestnega prometa. Terminal je hkrati tudi center za oskrbo jugovzhodne Evrope z naftnim plinom.

Slovenija velja za zaželenega in dobrega investitorja Srbija, ki se je leta 2000 ponovno začela povezovati z mednarodnimi organizacijami, je druga največja prejemnica slovenskih investicij. Četrtina vseh slovenskih investicij je realizirana na srbskem trgu.

Po oceni Slovenskega poslovnega kluba v Beogradu Slovenija kot gospodarski partner velja za zaželenega in dobrega investitorja, saj zaposluje relativno veliko število ljudi ter krepi izvozne potenciale Srbije. Ob že tako intenzivnem sodelovanju interes novih slovenskih podjetij za poslovne priložnosti na sedemmilijonskem trgu še narašča. Slovenske družbe vlagajo v zelo širok spekter gospodarskih področij, kot so trgovina, živilska, kovinskopredelovalna in druga industrija.

Slovenija in Srbija kljub gospodarski krizi beležita rahlo krepitev sodelovanja. Srbija je bila v letu 2013 deseta najpomembnejša trgovinska partnerica Slovenje glede na vrednost blagovne menjave, ki je dosegla 1,08 milijarde evrov. Slovenske neposredne investicije znašajo 1,33 milijarde evrov, srbske investicije v Sloveniji pa okoli 108 milijonov evrov, pri tem so večji investitorji Comtrade, lastnik Hermesa, Nektar, ki je lastnik Fructala, ter Beohemija, ki je kupila Šampionko.

Slovenska vlada že prepoznala potencial Srbije Za Slovenijo so po mnenju Šukljeta najbolj zanimive investicije v infrastrukturo, energetiko, ekologijo in kmetijstvo. Opaža, da je Slovenija glede teh vprašanj bolje organizirana kot nekoč, saj so na zunanjem ministrstvu vzpostavili posebno službo, ki bo spremljala potek investicij na Balkanu. S tega vidika bi morala Slovenija po njegovem bolje izkoristiti tudi vlogo nekdanjega evropskega komisarja Janeza Potočnika, ki pozna te lobije, poudarja poznavalec regije.

Srbija kot center trgovine v regiji Premier Vučić je na decembrskem gospodarskem forumu 16 držav srednje in vzhodne Evrope ter Kitajske v Beogradu dejal, da Srbija lahko postane most med Vzhodom in Zahodom ter center trgovine v regiji. Po njegovih besedah nov zagon potrebuje celotna regija, ki se lahko veliko nauči od Kitajske. Foruma so se udeležili tudi slovenski premier Miro Cerar in dva tisoč gospodarstvenikov iz vseh sodelujočih držav, med njimi tudi predstavniki 15 slovenskih in 200 kitajskih poslovnežev.

Srbija namerava v prihodnjih sedmih letih investirati dve milijardi evrov v sektor obnovljivih virov energije. Nacionalni načrt Srbije predvideva, da naj bi obnovljivi viri energije do leta 2020 predstavljali kar 27 odstotkov celotne proizvodnje energije v državi.

Polovica gospodarske rasti v prihodnjih petih letih bo prišla z Vzhoda Srbska vlada si je za enega od ciljev industrijske politike zastavila razvoj velike avtomobilske industrije v Srbiji. Ustanovili so fundacije iz nekdanjih velikih proizvajalcev, prizadevajo pa si privabiti tuje investitorje iz osrednje in vzhodne Evrope, ki bi v Srbiji vzpostavili bolj konkurenčno proizvodnjo.

Tudi analitiki v srbski avtomobilski industriji v prihodnjih nekaj letih vidijo velik potencial in ocenjujejo, da Srbija lahko postane osrednja proizvodna baza v regiji jugovzhodne Evrope. Proizvodnja avtomobilov naj bi leta 2018 dosegla 28 tisoč enot, kar je dvakrat več kot leta 1999. Fiat, ki zaposluje 1200 delavcev, je začel leta 2013 izvažati v Srbiji proizvedene avtomobile na ameriški trg. Izvoz celotne avtomobilske industrije v Srbiji se je tako v letu 2013 povečal za četrtino na 11 milijard evrov. Izvoz samih avtomobilov pa je dosegel dve milijardi evrov.

Po Vučićevih ocenah bo polovica gospodarske rasti v prihodnjih petih letih prišla z Vzhoda, zato je za države srednje in vzhodne Evrope zelo pomembno dobro sodelovanje s Kitajsko. Nadaljeval je, da je prednostna naloga držav v tem delu Evrope gospodarska rast, za katero pa je treba izpolniti dva pogoja – investicije in reforme.