Kako nameravajo Kitajci osvojiti Evropo

Evropska komisija in Kitajska sta danes na vrhunski ravni v Pekingu podpisali memorandum o soglasju o poglobitvi sodelovanja na področju infrastrukture, opreme, tehnologije in standardov. S tem je Kitajska šele potrdila svojo pripravljenost za prispevek, o tehničnih podrobnostih pa se bodo dogovorili v prihajajočem obdobju. Partnerici sta prav tako podpisali prelomen dogovor v globalni tekmi za razvoj mobilnih omrežij 5G.

"Po zelo konstruktivnem dialogu s podpredsednikom vlade Ma Kaijem smo našli nekaj realnih rešitev za prihodnost sodelovanja med EU in Kitajsko pri vlaganjih," je pojasnil podpredsednik Evropske komisije Jyrki Katainen. "Zdaj je pravi trenutek za naložbe v Evropo. Prepričan sem, da ji bodo sledili preostali institucionalni vlagatelji," je še dejal.

"Kot naročen projekt za upehanega kitajskega zmaja" "Nekdo mora biti prvi in očitno je Kitajska začutila svojo priložnost. Približno 315 milijard evrov vreden naložbeni projekt je videti kot naročen za upehanega kitajskega zmaja, potrebe po kapitalu pa so očitno večje v Evropi kot na Kitajskem, ki ima še vedno ogromne devizne rezerve. S sodelovanjem pri tem projektu želi Kitajska predvsem zapolniti proizvodne zmogljivosti svojih podjetij in s tem še pospešiti rast svojega gospodarstva. Moramo se zavedati, da gre za politično voden projekt, ki ima merljive ekonomske učinke," meni Peter Jenčič, upravljavec v družbi Alta Skladi.

In kakšne pasti kitajski kapital pomeni za Evropo? "Kitajska bo v zameno za finančni vložek pričakovala določene koristi in nove posle za svoja podjetja, ki le s težavo prodirajo v Evropo. Prav to pa je eden izmed ključnih ciljev kitajskih oblasti, ki so v zadnjem obdobju najavile številne gospodarske reforme. Z združevanja državnih podjetij in zniževanja stroškov želi država izboljšati upravljanje državnih podjetij in zvišati njihovo dobičkonosnost poslovanja," pojasnjuje Jenčič.

Finančno podporo bo zagotavljala tudi AIIB Po njegovem mnenju ni nezanemarljiv niti načrt One Belt One Road (OBOR), s katerim poskuša Kitajska med drugim zgraditi cestno povezavo do Evrope. "Finančno podporo temu projektu bo zagotavljala novoustanovljena Azijska infrastrukturna in investicijska banka (AIIB). Pozitivni učinki tega ambicioznega načrta se bodo poznali pri zapolnitvi presežnih zmogljivosti številnih tradicionalnih industrij, večji povezanosti azijskih gospodarstev, večji energetski varnosti in smiselni uporabi presežnih deviznih rezerv Kitajske. Ta je namreč v preteklosti s premalo premišljeno alokacijo sredstev ustvarila nekatere ekscese, ki jih zdaj s težavo odpravljajo," še sklene upravljavec Alta Skladov.

Bulčeva vidi koristi za obe strani Komisarka za promet Violeta Bulc je medtem prepričana, da bo sodelovanje med EU in Kitajsko prineslo koristi za obe strani, in sicer pri iskanju sinergij na področju infrastrukture in investicijskih načrtih, pa tudi pri poslovnih priložnostih, ki bodo pospeševale zaposlovanje, rast in razvoj v državah.

Naložbeni načrt za Evropo naj bi poglobil enotni trg, zagotovil preglednost in tehnično podporo naložbenim projektom ter omogočil pametnejšo uporabo novih in obstoječih finančnih virov. Po ocenah lahko k bruto domačemu proizvodu EU v prihodnjih letih prispeva od 330 do 410 milijard evrov in ustvari do 1,3 milijona novih delovnih mest.