Kako bo zaprtje obalne ceste vplivalo na cene nepremičnin

Potem ko so si lokalne oblasti več let prizadevale za zaprtje obalne ceste med Koprom in Izolo, se je to danes vendarle zgodilo. Izjemno prometna Parenzana je od 11. ure dalje zaprta za motorni promet.

Sedanji pas neposredno ob morju je od krožne ceste v Žusterni do Rude namenjen izključno pešcem, en vozni pas kolesarjem, drugi pa intervencijski poti. S tem se odpirajo nove možnosti razvoja 4,5-kilometrskega dela slovenske obale.

Desetina slovenske obale za druženje in rekreacijo

Po napovedih župana Kopra in Izole velikih gradbenih projektov ne načrtujejo, temveč bo desetina celotne slovenske obale namenjena predvsem druženju in rekreaciji. Sprva bodo uredili razsvetljavo, toaletne prostore, vodo in prhe. Obalni veljaki zatrjujejo, da območja ne želijo pozidati, temveč na njem urediti zeleno oazo med Izolo in Koprom. Foto: Matej Leskovšek

V preteklosti je bilo sicer predstavljenih več idejnih projektov; od velikega parka z razglednim stolpom in kopališčem do marine z olimpijskim bazenom.

Ključni razlog za zaprtje ceste za motorni promet je bila Barcelonska konvencija, ki govori o zaščiti priobalnega pasu. Zato si obalni občini območja ne želita pozidati, temveč na njem urediti zeleno oazo med mestoma. Ta bo koristila tako lokalnim prebivalcem kot tudi turistom.

"Skrajni čas je, da Slovenci na ta način ostajamo v domovini, namesto da polnimo žepe Hrvatom," je jasen Zmago Jelinčič, ki tik ob cesti gradi družinsko hišo. Foto: Bor Slana

"Obalna cesta bi se morala za promet zapreti že pred 40 leti. Takrat je bila celotna Jadranska obala tudi last Slovencev, dokler nam niso Hrvati ukradli celotne Istre. Danes smo pridobili desetino slovenske obale. Če pogledamo, koliko obale je mogoče izkoristiti za turizem, pa smo jo dejansko pridobili 30 odstotkov," poudarja politik Zmago Jelinčič, ki tik ob cesti gradi družinsko hišo in ne skriva navdušenja nad odločitvami lokalnih oblasti.

"Skrajni čas je, da Slovenci na ta način ostajamo v domovini, namesto da polnimo žepe Hrvatom," je jasen.

Turizem niso le hoteli

"Pozidave obalnega pasu v prihodnosti niso načrtovane, nikoli pa ne moremo zagotoviti, kaj se lahko zgodi," je previden nepremičninar Gašpar Gašpar Mišič.

Dodaja, da turizem niso le hotelske sobe in centri dobrega počutja, temveč predvsem morje, sonce, plaže in čista narava.

"Turistov ne bomo pritegnili s povečanjem hotelskih kapacitet, temveč z urejeno in neokrnjeno naravo," napoveduje podjetnik Gašpar Gašpar Mišič, ki ostro nasprotuje pozidavi obalnega pasu. Foto: Matej Leskovšek Gašpar Mišič pozidavi na območju po lastnih besedah ostro nasprotuje. Nesmiselna se mu zdi predvsem gradnja stanovanj in marine, ki ne prinašata dodane vrednosti za turizem.

Stanovanja namreč postanejo vikendaška naselja, ki so osem mesecev na leto prazna. Slovenske marine pa vidi kot plavajoča vikendaška naselja, saj 80 odstotkov plovil iz marine sploh ne izpluje.

Megalomanskih gradbenih projektov ne pričakuje niti Jelinčič, saj predpisi EU ne dovoljujejo gradnje večjih objektov v 100-metrskem obalnem pasu. Verjame, da bodo tudi v prihodnosti tu ostale sprehajalne in kolesarske poti. Z ureditvijo pripadajoče kopališke infrastrukture pa se bodo razvile lepe plaže.

Današnji dogodek je velik korak za Obalo

"Turistov ne bomo pritegnili s povečanjem hotelskih kapacitet, temveč z urejeno in neokrnjeno naravo," napoveduje Gašpar Mišič. Današnji dogodek zato ocenjuje kot velik korak za Obalo. Enači ga celo z odstranitvijo mej ob vstopu Slovenije v EU.

Ključni razlog za zaprtje ceste za motorni promet je bila Barcelonska konvencija, ki govori o zaščiti priobalnega pasu. Foto: Bor Slana Gašpar Mišič priložnost za gradnjo novih hotelov vidi predvsem na območju izolske ladjedelnice ali Rude ob vstopu v Izolo. Sam na tem območju nima v lasti nobenega zemljišča, niti ne namerava kupovati.

Gašpar Mišič: Cene nepremičnin se bodo podvojile

Tik nad zaprto obalno cesto stoji zgolj en stanovanjski objekt, območje pa ni zazidljivo. Tako naj bi ostalo tudi v prihodnje.

Precej več hiš in zemljišč pa stoji ob cesti od kopališča v Žusterni do nove prometne zapore. Lastnik enega izmed teh je tudi Jelinčič, potem ko je leta 2011 na javni dražbi za 2200 kvadratnih metrov zemljišča odštel 576 tisoč evrov oziroma slabih 300 evrov za kvadratni meter.

Gradbišče hiše Zmaga Jelinčiča, ki je leta 2011 za zemljišče v Žusterni odštel 576 tisoč evrov. Foto: Bor Slana "Čeprav lokalni motorni promet pod omenjenimi hišami ostaja tudi v prihodnje, se bodo zaradi novega koščka obale cene nepremičnin zagotovo podvojile. V kolikšnem času, bo odvisno od realizacije ureditve plažnega dela od danes zaprtega obalnega pasu ter spremembe prostorskih aktov na območju Rude in izolske ladjedelnice," napoveduje Gašpar Mišič. Dodaja, da bi morala občina Izola na teh dveh območjih razvijati hotelirsko dejavnost.

V podražitev nepremičnin je prepričan tudi Jelinčič. "Logično. Višja kvaliteta bivanja dvigne tudi cene nepremičnin," je jasen Jelinčič. Zatrjuje, da ob nakupu ni razmišljal o zaprtju ceste, dvigu cen ali prodaji nepremičnine, temveč le o tem, da bo lahko užival na slovenski obali. Prostih zemljišč za gradnjo na tem območju pa po njegovih besedah skorajda ni več.