Torek, 7. 10. 2014, 8.09
7 let, 10 mesecev
Je za uspešno prevajalsko podjetje pomembna globalna vpetost?
V ponedeljek je pred evropskimi poslanci nastopila tudi slovenska kandidatka za evropsko komisarko Alenka Bratušek, katere predstavitev so poslancem prevajali številni simultani prevajalci, zaposleni v Evropskem parlamentu, ki predstavljajo del obsežne administracije, ki je na voljo evropskim poslancem za njihovo delo. Toda v prevajalski dejavnosti z Evropskim parlamentom in drugimi evropskimi institucijami, sodelujejo tudi številna evropska prevajalska podjetja, med njimi tudi iz Slovenije.
Kot še kažejo podatki Bizi.si, je med trenutno 1174 aktivnimi slovenskimi prevajalskimi podjetji lani največ prihodkov ustvarila IOLAR informatika v besedi, ki je imela leta 2012 dobra 2,6 milijona evrov prihodka, lani pa slabih 2,8 milijona evrov, kar je okoli 177 tisoč evrov več.
Največ dobička je imelo SDL, podjetje za programsko opremo in prevajanje, ki je leta 2012 beležilo le slabih deset tisoč evrov, lani pa dobrih 193 tisoč evrov dobička, kar je dobrih 183 tisoč evrov več.
"Poleg tega delamo tudi za največja svetovna prevajalska podjetja, ki ponujajo celotno paleto jezikov, saj so razširjena po vseh celinah sveta, mi pa smo njihovi dobavitelji za balkanske jezike."
Kot še pove Plukavčeva, največ prevajajo iz angleščine, nemščine, francoščine in italijanščine v slovenščino, hrvaščino, bosanščino, srbščino, makedonščino, romunščino, bolgarščino in albanščino ter tudi obratno.
V Sloveniji je trenutno zaposlenih 12 ljudi, imajo pa tudi 50 honorarnih sodelavcev, ki največ prevajajo iz angleščine in nemščine, kakor tudi iz slovenščine v angleščino, nekaj malega pa tudi v nemščino.
Večina podjetij v tej dejavnosti nima zaposlenih (593) ali pa ni podatkov o zaposlenih (479), na tretjem mestu so podjetja z enim zaposlenim (61), pa dvema zaposlenima (17) in na petem s tremi ali štirimi zaposlenimi (12).
V Osrednjeslovenski regiji deluje največ podjetji, ki se ukvarjajo s prevajanjem in tolmačenjem, in sicer kar 493, sledijo ji Podravska (201), Gorenjska (115), Savinjska (89), Goriška (67), Obalno-kraška (55) in Pomurska regija (47), pa jugovzhodna Slovenija (37), Spodnjeposavska (24), Koroška (21), Notranjsko-kraška (19) in Zasavska regija (6).