Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Ponedeljek,
10. 6. 2024,
9.38

Osveženo pred

1 mesec, 1 teden

Oglasno sporočilo
noad okolje GZS Zeleni prehod Zeleni prehod Trajnost PR članek

Natisni članek

Ponedeljek, 10. 6. 2024, 9.38

1 mesec, 1 teden

Je Slovenija z okoljskega in zakonodajnega vidika res na pravi poti?

Oglasno sporočilo

Na letošnjem Okoljskem dnevu gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije se je več kot 200 udeležencev seznanilo z okoljskimi trendi in novostmi, pomembnimi za gospodarstvo. V ospredje so bila postavljena tudi vprašanja, ali smo v Sloveniji res na pravi poti – v veljavi imamo namreč pravila, ki odstopajo od EU zakonodaje, kar slovenska podjetja pogosto postavlja v neenakopraven položaj.

Gospodarske zbornice Slovenije | Foto: Tadej Kreft Foto: Tadej Kreft

V uvodnem delu so se udeleženci seznanili s stanjem zraka, ki ga je predstavila predstavnica agencije za okolje. V Sloveniji se soočamo s prekomerno onesnaženostjo zunanjega zraka z ozonom, po drugi strani pa v zadnjih letih opažajo trend znižanja ravni onesnaževal v zraku, pri čemer pa se pojavljajo epizode s čezmerno onesnaženostjo z delci v kurilnih sezonah. Srečanje je nadaljevala direktorica GZS – Službe za okolje, podnebje in energijo Antonija Božič Cerar, ki je predstavila najnovejše spremembe direktive o industrijskih emisijah, potrjene v aprilu 2024, ki od industrije zahteva temeljito preobrazbo do leta 2050. Poudarila je, da je cilj sprememb "čista, krožna in podnebno nevtralna industrija". Ob tem je poudarila, da smo s sprejemom novele zakona o varstvu okolja v Sloveniji priča unikumu, ki odstopa od evropskih pravil in zakonodaje, in si s takimi potezami nižamo konkurenčno prednost ter škodujemo gospodarstvu. Verjetno nismo ravno na pravi poti, če s posebnimi pravili, ki jih drugje v EU ni, slovenska podjetja pogosto postavljamo v neenakopraven položaj napram tujim tekmecem.

Gospodarske zbornice Slovenije | Foto: Tadej Kreft Foto: Tadej Kreft

Neskladnosti z evropsko zakonodajo

Ana Stanič, E&ALaw, je predstavila evropske vidike novele ZVO, pri čemer se je osredotočila na 18. člen glede sosežigalnic. Opozorila je, da ta sprememba ni usklajena z evropsko zakonodajo. Pravila glede industrijskih emisij so urejena na ravni EU, ki jih morajo države vnesti v svojo nacionalno zakonodajo. BAT zaključki so avtomatično del slovenskega prava. Staničeva pravi, da še ni povsem jasno, kakšne bodo posledice eksplicitne kršitve BAT zaključkov, vendar pa bo, če bo Slovenija na njih vztrajala, to morala obrazložiti na ravni EU.

Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pojasnila, da je "okolje ne glede na postulate trajnosti že zaradi obsežnosti zakonodaje, ki se sprejema na ravni EU, in zahteve zelenega prehoda, kjer je ponovno poudarjen okoljski del, najzahtevnejši in najobsežnejši del trajnostnega poslovanja in tudi trajnostnega poročanja velikih družb". Tu se z izjemnimi izzivi soočajo predvsem energetsko intenzivna podjetja, zlasti proizvodnja materialov. Tudi evropska industrijska politika se zaveda, da Evropa ne more brez energetsko intenzivnih panog, kot so jeklarska, kemijska, cementna in druge industrije, saj te oskrbujejo več ključnih vrednostnih verig. "Razogljičenje in modernizacija tega sektorja sta bistvenega pomena za samozadostnost Evropske unije, ki je danes vse preveč odvisna od uvoza strateških surovin in strateških materialov iz tretjih držav," je dodala.

Gospodarske zbornice Slovenije | Foto: Tadej Kreft Foto: Tadej Kreft

Trajnost – včeraj, danes, jutri

V okviru okrogle mize, ki je potekala pod naslovom Trajnost  včeraj, danes, jutri, so svoja stališča predstavili Marija Čebular Zajec (MGTŠ), Florian Schmalz (Eurochambres), dr. Marko Homšak (Talum), dr. Andrej Kržan (Kemijski Inštitut) in Teodor Prosen (Telekom Slovenije).

Po Homšakovem mnenju je bila trajnost "vedno stalnica, a četudi pod različnimi imeni". Izrazil je obžalovanje, da se je v Sloveniji ustavila proizvodnja primarnega aluminija. Zakonodaja mora dati pravni okvir, vključno s spodbudami za podjetja. Velik poudarek vidi na prodajno-nabavni verigi. Proizvodnja aluminija je energetsko intenzivna panoga in bo taka tudi ostala. Skupna poraba energije je bila v letih 2015–2018 1.400 GWh/leto, danes pa je 300–400 GWh/leto – od tega polovico predstavlja elektrika, polovico pa zemeljski plin. Količino toplogrednih plinov so v zadnjih letih zmanjšali že za več kot 80 odstotkov. Opozoril je, da zdaj primarni aluminij uvažamo iz držav s trikratnim ogljičnim odtisom. Kot izziv je navedel tudi strokovno in časovno zahtevne spremembe dovoljenj.

Udeleženci so govorili tudi o novostih, ki jih pripravljajo na področju obratovalnega monitoringa emisij snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, in spoznali, kaj jih čaka na področju zelenega zavajanja z uvedbo direktive o zelenih trditvah, ki bo, ko bo potrjena, uvedla zakonodajni okvir, ki bo določal, kaj je eksplicitna okoljska trditev in kaj ne, zanjo pa bodo podjetja morala navesti dokaze. Udeleženci so v sproščenem vzdušju zaključili sončno popoldne na Bledu z ogledom modne revije trajnostnih oblačil, organizatorji pa že razmišljajo o temah za prihodnje leto.


Naročnik oglasne vsebine je GZS.

Ne spreglejte