Izbrancem SMC se mudi s kadrovanjem, kot da bodo jutri volitve

Po informacijah iz več virov bodo nadzorniki na seji govorili tudi o tem, ali bodo direktorja Aleksandra Mervarja imenovali za nov štiriletni mandat. Mervar je na čelu Elesa od leta 2013, aktualni mandat pa se mu izteče oktobra prihodnje leto. Kot smo neuradno izvedeli, te točke še do včeraj zvečer ni bilo na dnevnem redu.

Kljub temu si je Mervar po naših informacijah v zadnjih tednih pri nadzornikih in politiki prizadeval, da bi mu nadzorniki nov mandat, ki bi trajal do leta 2021, podelili že zdaj, in to brez javnega razpisa, ki je pri izbiri direktorjev na Elesu dolgoletna praksa. Leta 2013, ko je bil izbran Mervar, se je nanj prijavilo sedem kandidatov, tri leta pred tem, ko je na čelo Elesa prišel Milan Jevšenak, pa dva.

Zakaj se s kadrovanjem mudi?

Mervarjev interes je bržčas povezan z dinamičnimi političnimi razmerami. Sam namreč velja za kader, ki je precej blizu vladajoči SMC, v zadnjih mesecih pa tudi DeSUS. Morebitni razpad koalicije v prihodnjih mesecih, ki ga zaradi naraščajočih trenj, povezanih z zdravstvom, ni mogoče več izključiti, bi zagotovo premešal karte tudi pri kadrovanju na Elesu.

Gre namreč za družbo, ki je zaradi svojega monopolnega položaja, stabilnih virov prihodkov (omrežnina in izkupički od čezmejnih avkcij) ter nenehnih gradbenih in drugih investicij vedno zaželen politični plen. Toda pri Mervarjevih načrtih sta odprti dve dilemi.

Prva je, da morebitno imenovanje brez javnega razpisa ne bi bilo skladno s krovnim aktom Elesa. Ta namreč jasno določa, da se direktorja imenuje na podlagi javnega razpisa. Kot smo neuradno izvedeli, naj bi v Elesu nasprotno dokazovali s pravnim mnenjem, ki je ugotovilo, da je tovrstno imenovanje direktorja mogoče v primeru njegovega ponovnega imenovanja. Mervar izjav ne daje. 

Mervar je na čelu Elesa od leta 2013, aktualni mandat se mu izteče oktobra prihodnje leto. Foto: Bor Slana

Vzajemno nadzorovanje: konflikt interesov?

Druga dilema je povezana s konfliktom interesov, v katerega vprašanje ponovnega imenovanja postavlja Mervarja in predsednika nadzornega sveta Elesa Andreja Prebila. Poročali smo že, da je bil Prebil, sicer predsednik uprave Hotelov Bernardin, pred časom eden od kandidatov za člana uprave državne Kapitalske družbe (Kad), kjer v nadzornem svetu sedi tudi Mervar.

Po naših informacijah si Prebil še prizadeva za ta položaj. O tem bo imel pomembno besedo prav Mervar, o katerem bo na Elesu odločal nadzorni svet, ki ga vodi Prebil.  

Prebil tega ni želel komentirati, prav tako zaradi internih pravil ni želel odgovarjati na vprašanja o delu in načrtih nadzornega sveta Elesa. Mervar že pred časom vprašanja, ali gre pri njunem vzajemnem nadzorovanju za konflikt interesov, ni želel komentirati.

Prav zaradi istega razloga je sicer Mervar leta 2013 ob imenovanju za direktorja Elesa odstopil kot podpredsednik nadzornega sveta SDH. V Elesovem nadzornem svetu od predstavnikov države sedijo še Janja Hojnik (SMC), Milan Krajnik (DeSUS) in Matevž Marc (SD).

Eles za letos načrtuje dobrih 166 milijonov evrov prihodkov, kar je enajst milijonov več kot lani, in skoraj 17 milijonov evrov dobička. Foto: Bor Slana

Kako posluje Eles

Eles za letos načrtuje dobrih 166 milijonov evrov prihodkov, kar je enajst milijonov več kot lani, in skoraj 17 milijonov evrov dobička. To je sedem milijonov evrov več kot v letu 2015. Država je lani iz Elesovih prenesenih dobičkov pobrala za 24 milijonov evrov dividend.

Na Elesu, kjer povečujejo število zaposlenih, so lani za investicije namenili 37 milijonov evrov in ustvarili 53 odstotkov načrtovanih naložb. Po desetletnem razvojnem načrtu naj bi v Sloveniji do leta 2024 za naložbe v električno omrežje namenili okoli dve milijardi evrov. Med najpomembnejšimi je postavitev dvojnega 400-kilovoltnega daljnovoda Cirkovce-Pince, vrednega 120 milijonov evrov, s katerim naj bi slovensko omrežje povezali z madžarskim.

Lani je Eles dobil koncesijo za opravljanje nalog sistemskega operaterja elektroenergetskega omrežja za 50 let. Do leta 2020 nameravajo na Elesu od elektrodistribucijskih podjetij v celoti prevzeti še 110-kilovoltno omrežje.

Ključni financer Taluma

Eles je tudi največji, 85-odstotni lastnik in pomemben financer Taluma iz Kidričevega. Leta 2012 je po ukazu zdaj že nekdanje Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Talum pred insolventnostjo reševal s posojili, ki jih je nato postopoma pretvarjal v kapital. Samo v letih 2014 in 2015 je v Talum na ta način vložil več kot 15 milijonov evrov kapitala.

Talumu je Eles odobril še dodatnih 10 milijonov evrov poroštev za nakup električne energije do leta 2018. Na Elesu naložbo v Talum vrednotijo na 85,1 milijona evrov, mejo največje dovoljene finančne izpostavljenosti do tovarne iz Kidričevega pa so na določili pri 24,5 milijona evrov.

Talum, ki je leto 2014 končal s 4,5 milijona evrov izgube, je lani posloval s pol milijona dobička. S povečanjem izvoza je uspel za precej zvišati tudi prihodke (iz 280 na 315 milijonov).