Sreda, 21. 11. 2018, 4.00
6 let, 1 mesec
Išče se guverner: Damijan in Masten brez podpore. Se v igro vrača ugledni bančnik?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,73
8
Začenja se nov krog izbire guvernerja Banke Slovenije. Po naših informacijah tudi tokrat nihče od petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, nima 46 glasov podpore za izvolitev. V političnih kuloarjih se tako že išče novo ime, ki bi ga lahko predlagal predsednik Borut Pahor. Kdo se najpogosteje omenja?
Predsednik republike Borut Pahor bo v prihodnjih dneh opravil pogovore z vodji poslanskih skupin. Preveril bo njihova stališča do petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis: Igorja Mastena, Jožeta Damijana, Boštjana Vasleta, Tomaža Toplaka in Eve Lorenčič. Izbranega kandidata bo predlagal najpozneje v začetku decembra.
Po naših informacijah nihče od petih kandidatov, ki so se prijavili na razpis, trenutno v državnem zboru nima 46 glasov podpore, potrebnih za izvolitev. Tudi zato se v političnem zakulisju že omenja možnost, da bi nekatere stranke za guvernerja predlagale kandidata, ki se ni prijavil na razpis.
Pri tem se najpogosteje omenja Sibil Svilan, predsednik uprave državne SID banke.
Pahorja spet čaka težko delo
Kot je znano, se je prvi krog izbire novega guvernerja Banke Slovenije končal brez imenovanja. Dosedanji viceguverner Primož Dolenc, ki ga je predlagal Pahor, je v državnem zboru dobil le 30 glasov. Podprli so ga zgolj poslanci treh strank vladne koalicije (SD, SMC, DeSUS) in SNS Zmaga Jelinčiča.
Kot novi možni kandidat za guvernerja se najpogosteje omenja Sibil Svilan.
Tudi zato je težko verjeti, da se bo predsednik republike vnovič odločil predlagati kandidata, za katerega bo vnaprej jasno, da v državnem zboru ne bo zbral 46 glasov.
A pri tem utegne Pahor znova naleteti na velike težave. Tudi na aktualni razpis se namreč očitno ni prijavil kandidat, ki bi lahko brez daljšega obdobja političnega kupčkanja dobil večino glasov v državnem zboru.
LMŠ bi Damijana, v SD si želijo "preudarnega človeka"
Za zdaj je temu še najbližje Jože Damijan, ki ima največjo podporo v Levici. Med predlaganimi kandidati ga kot najboljšega vidijo tudi v Listi Marjana Šarca (LMŠ), kar nam je potrdil vodja poslanske skupine Brane Golubovič. Načeloma so ga pripravljeni podpreti tudi poslanci DeSUS in SNS.
Jožeta Damijana kot najboljšega med predlaganimi kandidati vidijo v Listi Marjana Šarca (LMŠ), nam je potrdil vodja poslanske skupine Brane Golubovič.
Skupaj s podporo SD bi Damijan zbral že 42 glasov. Toda poslanci te stranke imajo še vedno precej zadržkov in dvomov o njegovi primernosti za položaj. "Odločitve še nismo sprejeli. Za guvernerja pa si želimo preudarnega človeka," nam je včeraj dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
"Za guvernerja si želimo preudarnega človeka," je včeraj dejal vodja poslanske skupine SD Matjaž Han.
Na tej točki bi lahko Damijan trčil v zid. Iz virov blizu urada predsednika republike je mogoče slišati pomisleke, povezane z njegovimi izjavami iz leta 2016 o "nujni nadzorovani razpustitvi evra". V torek jo je v prispevku o iskanju guvernerja v Sloveniji izpostavil tudi Bloomberg.
Tudi zaradi tega Damijan težko računa na dodatne glasove podpore. Zagotovo jih ne bo dobil v Stranki Alenke Bratušek, NSi in SDS. Vsi našteti podpirajo Igorja Mastena, ki tako lahko računa na 36 glasov, zelo težko pa na morebitne dodatne glasove, saj ga ne podpirajo v LMŠ, SD in DeSUS.
Tretja možnost: Vasle ali novo ime
Tako Damijanu kot Mastenu ostane le še SMC, a v tej stranki trenutno ne podpirajo nikogar od obeh kandidatov. Do Mastena imajo zadržke zaradi njegovih tesnih povezav s prejšnjim guvernerjem Boštjanom Jazbecem in odločnega zagovarjanja sanacije bank, izpeljane leta 2013.
Tudi nad tretjo izbiro, Boštjanom Vasletom, v strankah ni zaznati pretiranega navdušenja.
Do Damijana pa so skeptični zaradi pomanjkanja izkušenj v bančništvu. Del stranke mu zagotovo še vedno zameri tudi njegovo vlogo v kampanji pri referendumu o drugem tiru Divača-Koper. Damijan je bil več let oster kritik zakona, ki je predvidel gradnjo projekta prek posebej za to ustanovljenega podjetja in kapitalski vložek madžarske države. Šlo je za paradni projekt nekdanje vlade Mira Cerarja.
Tudi nad tretjo izbiro, direktorjem vladnega urada za makroekonomske in analize in razvoj (UMAR) Boštjanom Vasletom, v strankah ni zaznati pretiranega navdušenja. V vrstah SMC zato odkrito priznavajo, da so pripravljeni podpreti tudi koga od kandidatov, ki se na razpis ni prijavil.
"To za nas ni ovira. Če bo kdo predlagal kandidata, ki bo imel izkušnje in bo sprejemljiv za druge stranke, ga bomo podprli tudi mi," je včeraj za Siol.net pojasnil vodja poslanske skupine SMC Igor Zorčič.
Vrnitev Sibila Svilana?
Te možnosti ne zavračajo niti v SD, po nekaterih informacijah pa tudi v vrhu LMŠ. Golubovič nam je zatrdil, da se z njimi o tem ni pogovarjal še nihče. Kot smo izvedeli, bi bilo novo ime, ki bi imelo podporo, ob določenih pogojih, predvsem glede izkušenj, sprejemljivo tudi za Pahorjev kabinet.
Svilan je že spomladi veljal za favorita predsednikovega svetovalca Franceta Arharja.
Med temi potencialni kandidati se kot daleč najresnejša možnost omenja Sibil Svilan. Dolgoletni predsednik uprave državne SID banke je leta 2016 dobil nov petletni mandat na tem položaju. V tej banki je zaposlen od leta 2005. Pred tem je bil državni sekretar na ministrstvu za finance, ki ga je takrat vodil Dušan Mramor.
Svilan se je kot eden od najresnejših kandidatov za guvernerja omenjal že spomladi, a se na presenečenje mnogih na prvi razpis ni prijavil. Tedaj je veljal za favorita predsednikovega svetovalca Franceta Arharja. Skupaj sta že leta 2016 za viceguvernerja skupaj predlagala Jožefa Bradeška, ki je bil pozneje izvoljen.
Ponuja se tudi Franjo Štiblar
Svilan za pojasnila včeraj ni bil dosegljiv. Vprašanje, ali bi bil ob vnaprej zagotovljeni politični podpori pripravljen kandidirati za guvernerski položaj, tako za zdaj uradno ostaja brez odgovora.
Svojo pripravljenost za kandidaturo je ponovno izrazil tudi Franjo Štiblar.
Svojo pripravljenost za kandidaturo pa je nekaterim poslanskim skupinam ponovno izrazil tudi Franjo Štiblar, profesor s katedre za pravnoekonomske znanosti na Pravni fakulteti v Ljubljani in raziskovalec v podjetju EIPF, Ekonomski inštitut.
Štiblar, vrsto let velik nasprotnik prodaje državnih bank, je za položaj guvernerja neuspešno kandidiral že leta 2013, ko je bil v državnem zboru z veliko večino imenovan Jazbec. Tudi zdaj so njegove možnosti po informacijah iz nekaterih strank domala enake ničli.
8