Hrvaška vlada predlaga kaznovanje delodajalcev zaradi neplačila delavcem

V zakonu med drugim predlaga triletno zaporno kazen za delodajalce, ki ne bodo izplačali plač svojim delavcem iz neupravičenih razlogov. Predlagali so tudi dvig najdaljše zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja s 40 na 50 let.

Spremembe predvsem v gospodarstvu

Delovna skupina hrvaške vlade je več kot dve leti pripravljala spremembe kazenskega zakona, med vrsto novih kaznivih dejanj so predvsem tista v gospodarstvu. Kot je pojasnil pravosodni minister Dražen Bošnjaković, bodo kaznovali delodajalce, ki jim bodo na sodiščih dokazali, da niso izplačali plač svojim delavcem, medtem ko so imeli denar na računih, a so ga uporabljali za lastno korist, da bi obogateli oziroma nakupovali luksuzne vile, plovila in podobno.

Bošnjaković je dejal, da zakonski predlog pomeni, da bodo sodišča imela težko nalogo, saj ne bo vsak delodajalec storil kaznivega dejanja, če ne bo uspel izplačati plač svojim delavcem.

Za ponujanje in sprejemanje podkupnin do osem let zapora

Kosorjeva pa je dejala, da bo novi zakonski predlog podprl podjetnike, ki pošteno in častno delajo ter postavljajo delavce na prvo mesto. Za ponujanje in sprejemanje podkupnin so predlagane višje kazni, in sicer od enega do osem let zapora, namesto dosedanjih šest mesecev do pet let.

Vlada je predlagala tudi triletno zaporno kazen tudi za mobing, medtem ko naj bi bilo za kaznivo dejanje posilstva dovolj le dokazati, da žrtev ni želela spornega spolnega odnosa.

Zakon ne predvideva dekriminalizacije uživanja mamil

Novi predlog zakona ne predvideva dekriminalizacije uživanja mamil, tako da bodo na Hrvaškem tudi v prihodnje kazensko preganjali tudi zaradi posedovanja najmanjših odmerkov prepovedanih drog, kot je cigaret z marihuano. Temu je nasprotoval podpredsednik vlade Slobodan Uzelac, ki je dejal, da obstajajo boljši načini za boj proti imetnikom manjših odmerkov prepovedanih drog, kot je kriminalizacija.

Bošnjaković je še sklenil, da so poostrili kazni za številna kazniva dejanja, medtem pa istočasno predvidevajo, da bodo zaporne kazni do enega leta le izjemoma. Nadomestili jih bodo z javnimi deli in denarnimi kaznimi, ker se je pokazalo, da je bila približno tretjina vseh zapornih kazen na Hrvaškem manjša od pol leta, kar je pripeljalo do gneče v zaporih, pristojne služba pa ob tem niso uspevale ustrezno obravnavati obsojence za najhujše zločine.

Hrvaška namerava uveljaviti novi kazenski zakon 1. julija 2013, ko v Zagrebu pričakujejo, da bo država postala polnopravna članica EU.