Petek, 15. 11. 2019, 11.14
5 let
GZS: Zaradi novih pravil pri posojilih bomo letno izgubili 90 milijonov evrov #video
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,85
1
Ukrepi Banke Slovenije za zajezitev rasti potrošniškega kreditiranja bodo nominalno gospodarsko rast znižali za okoli 90 milijonov evrov na leto, so ocenili pri GZS. Na fotografiji generalna direktorica GZS Sonja Šmuc.
Ukrepi Banke Slovenije za zajezitev rasti potrošniškega kreditiranja bodo znižali nominalno gospodarsko rast za okoli 90 milijonov evrov letno, so ocenili v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so poudarili, se je rast v trgovini na drobno že septembra znatno upočasnila.
Kot so sporočili iz GZS, je bila rast potrošniških posojil od leta 2015 do danes res 50-odstotna, a je gledano skozi obdobje celotnega poslovnega cikla mogoče ugotoviti, da je delež vseh bančnih posojil gospodinjstvom ostal bolj ali manj nespremenjen pri 23 odstotkih bruto domačega proizvoda (BDP).
GZS: Za slovenske banke gospodinjstva nikoli niso bila tvegani del poslovanja
Merjeno s primerjavo celotnega finančnega dolga gospodinjstev glede na BDP, ki poleg bančnih posojil vključuje tudi lizinge in druge posojilodajalce, je zadolženost slovenskih gospodinjstev lani narasla na 27 odstotkov. Na ravni EU v povprečju znaša 53 odstotkov, na ravni srednjeevropskih držav (Češka, Nemčija, Avstrija) pa okoli 45 odstotkov.
Za slovenske banke gospodinjstva nikoli niso bila tvegani del poslovanja, poudarjajo na GZS.
"Tako lahko na podlagi teh objektivnih podatkov zaključimo, da so slovenska gospodinjstva skoraj še enkrat manj zadolžena od povprečja EU. Za slovenske banke gospodinjstva nikoli niso bila tvegani del poslovanja. Zgolj pri 1,8 odstotka posojil prebivalstvo zamuja s plačili več kot 90 dni. Ta delež v celotnem poslovnem ciklu ni nikoli presegel petih odstotkov, niti v letih, ko je stopnja anketne brezposelnosti presegla deset odstotkov," so poudarili pri GZS.
Gledano z vidika razmerja med zadolženostjo gospodinjstev in razpoložljivim dohodkom je po navedbah zbornice mogoče ugotoviti, da ima povprečno evropsko gospodinjstvo toliko dolga, da ga lahko odplača z letnim dohodkom, povprečno slovensko pa ga lahko odplača celo v manj kot pol leta.
"Dvig minimalne plače bo dodatno povečal število kreditno nesposobnih"
"Problematičnost ukrepa Banke Slovenije je v tem, da ne upošteva neenakomerne dinamike posojilne dejavnosti ter ukrepov, ki so vezani na minimalno bruto plačo in vzdrževane člane, kar resnično omejuje kreditno sposobnost gospodinjstev pri bankah. Dvig minimalne plače v naslednjem letu za več kot šest odstotkov bo dodatno povečal število tistih, ki niso kreditno sposobni, kljub njihovim višjim neto prejemkom," so opozorili v zbornici.
Prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv se je septembra po njihovih navedbah realno povečal za 1,3 odstotka. S tem se je znižala rast na 4,1 odstotka v prvih devetih mesecih. Nižja rast kljub dobremu stanju na trgu dela izdatno vpliva na upočasnjeno rast gospodarstva, saj zasebna potrošnja predstavlja 52 odstotkov slovenskega BDP.
"Ocenjujemo, da bo dolžniška zavora znižala nominalno gospodarsko rast za okoli 90 milijonov evrov na letni ravni, kar odraža tisti del potrošnikov, ki alternative ne bodo iskali pri posrednikih drugih vrst posojil," so dodali v GZS.
1