GZS zahteva več kisika za podjetniški ogenj

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) je po razpravi na konferenci za mala in srednja podjetja slovenski vladi kot posebej prioritetne v času gospodarske in finančne krize na področju delovanja malih in srednjih podjetij v Sloveniji izpostavila ukrepe na področju dostopa do financ, uvedbe davčnih blagajn, izobraževanja in internacionalizacije teh podjetij.

Kot poudarjajo v GZS, je v EU okoli 23 milijonov malih in srednjih podjetij, kar predstavlja skoraj 99 odstotkov vseh podjetij v EU. Ta podjetja zagotavljajo več kot sto milijonov delovnih mest ter so hkrati bistven vir inovacij in razvoja, zato imajo ključno vlogo pri gospodarski rasti, socialni koheziji in konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Mala in srednja podjetja v Sloveniji zaposlujejo dve tretjini zaposlenih Podobno imajo mala in srednje podjetja v Sloveniji izjemno pomembno vlogo, saj predstavljajo okoli 99 odstotkov vseh podjetij, zaposlujejo več kot dve tretjini ljudi in ustvarijo več kot 60 odstotkov dodane vrednosti.

Kot posebej prioritetne ukrepe v GZS zato izpostavljajo tri: - najpozneje do začetka leta 2016 je treba uvesti presojo vplivov veljavne in nove zakonodaje na malo gospodarstvo, - uvesti je treba davčne blagajne za vse gospodarske subjekte enako in zmanjšati davčne stopnje (po vzoru Hrvaške), - ker mala in srednja podjetja potrebujejo denar za svoj razvoj, podjetniki odločno nasprotujejo povečanju davka od dohodka pravnih oseb. Ta ukrep bi na drugi strani vplival tudi na zmanjševanje investicij v Sloveniji.

Podjetništvo od osnovne šole do fakultete V memorandumu se zavzemajo za večjo podporo inovacijski in raziskovalni sferi, pripravi instrumentov za povečanje množičnega financiranja, večji promociji podjetništva v družbi, zmanjšanje upravnih obremenitev pri poslovanju malih in srednjih podjetij ter 100-odstotno olajšavo za reinvestiranje dobička.

Vladi predlagajo še uvedbo predmeta Podjetništvo v osnovne šole, ki bi se nadaljeval tudi na fakultetah. Pri tem je ključno povečanje sodelovanja med gospodarstvom in šolskim sistemom s prepletanjem konkretnih izzivov in projektov.