Furs opozarja: Pazljivo pri odpiranju podjetij v BiH

Davčni svetovalci v zadnjih letih ponujajo storitev odprtja podjetja v Bosni in Hercegovini (BiH). Običajno gre za celovito storitev, s pripravo akta o ustanovitvi, overitvijo dokumentov, registracijo na sodišču, odprtjem poslovnega računa na banki, pridobitvijo davčne številke podjetja, najemom poslovnega prostora in ureditvijo sedeža podjetja, prijavo začasnega prebivališča, pridobitvijo delovnega dovoljenja in drugimi poslovnimi aktivnostmi. Pri tem pogosto poudarjajo, da je za to potreben obisk v BiH le enkrat. V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o., v medijih pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, na primer: www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si, www.vizija-racunovodstvo.si in tako dalje.

Furs pojasnjuje, da davčni svetovalci odprtje podjetja v BiH prikazujejo kot davčno optimizacijo, torej zakonsko dopustno ravnanje, ki omogoča davčne prihranke. Do davčnih prihrankov pride predvsem zaradi razlike v zakonski obdavčitvi v BiH, ki naj bi bila ugodnejša kot v Sloveniji, in sicer zaradi nižjega davka na dobiček (10 odstotkov) in DDV (17 odstotkov), v BiH pa niso obdavčene dividende, vozila in plovila.

Dacarji poudarjajo, da podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost in da so storitve res opravljene.

"Če pa ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika oziroma na 'skupnem naslovu'. Gre za podjetja, ki obstajajo le na papirju, kar pomeni, da je podjetje sicer registrirano, ne opravlja pa nobene konkretne dejavnosti, ampak je glavni (in običajno edini) namen obstoja podjetja 'davčni prihranek'," opozarja Furs.

Ob tem slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja zunaj Slovenije, opozarjajo, da se morajo zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov.

V takšnih primerih se posameznik znajde v shemi agresivnega davčnega planiranja, ki predstavlja nedovoljeno davčno izogibanje tako podjetja kot tudi posameznika. Več konkretnih primerov je objavljenih na spletni strani Fursa.

V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring d.o.o. Foto: STA/Katja Kodba

Ažurna izmenjava podatkov z BiH

Furs poudarja, da učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov. Izmenjava podatkov o podjetjih v BiH, njihovem poslovanju, transakcijskih računih in drugih pomembnih podatkih je med Republiko Slovenijo in BiH urejena v okviru bilateralnih ali multilateralnih konvencij in se ažurno izvaja. Tako lahko Furs morebitna davčna izogibanja pravočasno zazna in sproži postopke zoper kršitelje.

Ustanavljanje podjetij v BiH v temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in ravnanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah (na primer Ciper, Liechtenstein, Srbija, Luksemburg, Švica).

"Finančna uprava je pozorna na podjetja, ustanovljena v BiH, in mogoče zlorabe tako z vidika pravilne obdavčitve poslovnih subjektov kot tudi pravilne obdavčitve posameznikov, ki so v ozadju celotne sheme in so se dejansko okoristili s spornimi transakcijami. Predlagamo, da oglaševanim shemam davčnih svetovalcev ne nasedate, v primeru nejasnosti, ali gre res za zakonito poslovanje, pa se lahko z vprašanjem obrnete na Furs," sporočajo.

Ob upoštevanju navedenega pozivajo tudi ponudnike oglaševalskega prostora, da pomagajo zaščititi potrošnike in ne sodelujejo pri omogočanju oglaševanja opisanih spornih praks ter posledičnem oškodovanju slovenskega proračuna.