Finančno ministrstvo predlaga omejitev zadolževanja

Bruto dolg države zaradi dolgoročne vzdržnosti javnih financ ne sme preseči 45 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), piše v predlogu novega zakona o javnih financah, ki ga je ministrstvo tik pred prazniki poslalo v javno obravnavo. Dolg države, izražen v deležu BDP, je v letu 2009 občutno narasel. Kot navaja vlada v dopolnjenem programu stabilnosti 2011, ki ga je pred kratkim poslala v Bruselj, se bo delež dolga po dodatnem povečanju v letih 2010 in 2011 v obdobju 2012-2014 stabiliziral na povprečni letni ravni dobrih 45 odstotkov BDP. Pokojninska in zdravstvena blagajna se ne bosta smeli zadolževati Prav tako se bodo lahko le do določenega obsega zadolževale pokrajine oz. občine, medtem ko se pokojninska in zdravstvena blagajna ne bosta smeli zadolževati. Po mnenju opozicije bi morala vlada predlagati bistveno nižji odstotek zadolževanja. "Na prvi pogled gre za dober in potreben ukrep, vendar pa je naravnan tako, da pušča vladi Boruta Pahorja nadaljevanje nebrzdanega in nekritičnega zadolževanja do konca njenega mandata," so poslanci SDS nameravano omejitev zadolževanja ocenili v predlogu zakona o javnofinančni odgovornosti, ki so ga konec marca poslali v obravnavo v DZ.

Poleg zadolževanja na finančnem ministrstvu predlagajo tudi omejitev dajanja državnih poroštev. Skupni obseg poroštev sektorja države ne bo smel preseči 13 odstotkov BDP, ob čemer se ne bodo upoštevala poroštva, danih za omejevanje učinkov finančne krize. Predlog novega zakona poleg tega med drugim povečuje vlogo fiskalnega sveta, ki bo po novem samostojno neodvisno posvetovalno telo s petimi člani pri DZ, hkrati pa se nekoliko spreminja postopek sprejemanja državnega proračuna.

Dvoletni proračuni tudi na občinski ravni Priprava dvoletnih proračunov na državni ravni se ohranja, takšna obveznost pa se uvaja tudi na pokrajinski oz. občinski ravni. Rok za vložitev državnega proračuna v DZ se bo podaljšal za 14 dni na 15. oktober tekočega leta, kot pojasnjujejo na finančnem ministrstvu, predvsem zaradi lažje tehnične izvedbe v povezavi z jesensko napovedjo Urada RS za makroekonomske analize in razvoj. Ob tem je predvidena predhodna potrditev srednjeročnega fiskalnega okvirja za naslednjih pet let, ki ga bo sprejel DZ bo podlaga za pripravo proračuna za naslednje proračunsko leto oz. leto, ki temu sledi.

Predlog zakona uvaja tudi nov prekrškovni organ, to je urad za nadzor proračuna, ki deluje pod okriljem ministrstva za finance. S tem naj bi dosegli doslednejše izvajanje določb zakona. Po izteku javne obravnave bo predlog novega zakona obravnavala vlada in ga poslala v sprejem v DZ. Veljati naj bi začel s 1. januarjem 2012.