Torek, 18. 10. 2016, 4.05
7 let, 1 mesec
"ETI kupujemo z lastnim denarjem, odpuščanj ne bo"
Žarki sonca so skušali sramežljivo prodreti skozi oblake, ki so prikrivali Izlake, naselje s 1.100 prebivalci, ki leži na vhodu v Zasavje.
V regiji, ki ji slovenska tranzicija ni prizanašala, so propadla številna podjetja in domala celotna energetika, nekoč zaščitni znak enega od industrijsko najpomembnejših območij v Sloveniji.
Delovnih mest je malo. Na srečo je med črnimi zgodbami mogoče najti tudi kakšno bolj svetlo.
Ena takih je podjetje ETI Elektroelement, danes največji zaposlovalec v Zasavju, ki samo pri nas daje kruh tisoč ljudem. Eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev varovalk se je uspešno izognil čerem, ki so v zadnjih letih uničile prenekatero slovensko podjetje. Menedžment ga ni izčrpal ali nanj "obesil" kopico dolgov.
Podjetje ETI Elektroelement, največji zaposlovalec v Zasavju, daje kruh tisoč ljudem.
Zdaj bo dobil novega lastnika: skupino poslovnežev iz Avstrije, zbranih okrog investicijske družbe Andlinger & Company. Ti so včeraj z 72 odstotki delničarjev, med katerimi so največji Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), Gorenje in nemški Jean Müller, dokončno sklenili dogovor o nakupu ETI za dobrih 27 milijonov evrov.
V prostorih ETI sta nas sprejela Ernst Reichmayr in Hans-Jörg Kaltenbrunner, dva od skupaj petnajstih partnerjev v Andlinger & Company, ki ima pisarne na Dunaju, v Bruslju, New Yorku in na Floridi.
"Kupujemo proizvodna podjetja po vsem svetu, v katerih vidimo potencial in so nam všeč. Prav to je razlog, da smo kupili ETI," nam takoj po stisku roke pove Reichmayr, sicer tudi lastnik avstrijskega orožarskega podjetja Steyr Mannlich.
ETI ima dobro tehnološko bazo, menedžment, dobro izobražene delavce in blagovno znamko, meni Ernst Reichmayr. Pravkar ste več sto zaposlenim na sedežu ETI v Izlakah povedali, da ste postali novi lastnik podjetja. Kako je ETI sploh prišel na radar podjetja, ki do zdaj ni vlagalo v Sloveniji?
REICHMAYR: Že pred prodajo smo slišali za ETI. Nato je do nas prišel svetovalec, ki so ga najeli prodajalci (Alta Skupina, op. a.). Podjetje smo analizirali, se pogovarjali z ljudmi v industriji in si rekli, da gre za zanimivo naložbo. Ko smo opravili skrbni pregled in podjetje še bolje spoznali, se je vse to potrdilo, zato smo se odločili za nakup.
Vaša naložbena strategija je kupovanje podjetij, ki so močna v inovacijah in so pomembni nišni igralci. V čem tem kriterijem ustreza ETI?
REICHMAYR: ETI ima dobro tehnološko bazo, menedžment, dobro izobražene delavce in blagovno znamko. Ima zelo velik ugled na trgu. Gre za zelo dobro podjetje, ki ga je mogoče narediti še boljšega.
Kje bo torej ETI čez pet ali deset let?
REICHMAYR: Še vedno tukaj (smeh, op. a.). Upamo, da bo večji in uspešnejši.
Kako mu bo to uspelo?
REICHMAYR: ETI deluje na globalnem trgu. Elektrika postaja danes kot dobrina vse pomembnejša. Varovalke in drugi proizvodi za obvladovanje elektrike bodo imeli vedno večji pomen. ETI pa ima že v tem trenutku zelo dober položaj v srednji in vzhodni Evropi. Naš cilj je, da bo imel še večji mednarodni pomen.
V ZDA, Južni Ameriki, Aziji …?
REICHMAYR: Vsega se ne da narediti takoj. Najprej se bomo morali odločiti, kaj so prednostne naloge. Trenutna strategija podjetja je usmerjena v vzhodno in jugovzhodno Evropo. V ZDA imamo svojo pisarno. Če bo imel ETI dober načrt za vstop na tamkajšnji trg, bomo pomagali. Ista zgodba je s Kitajsko, od koder smo se pravkar vrnili, eden od manjšinskih partnerjev pa je dlje časa živel tam. Če se bo pojavila priložnost, bomo odpirali vrata.
Tudi z dodatnim kapitalom?
REICHMAYR: To ne bo potrebno, ker je ETI finančno močno podjetje in nima veliko dolga. Sami lahko financirajo svoj razvoj in širitev.
V kakšno vrsto lastnikov spadate? Ste aktivni ali raje stojite ob strani in čakate na donos?
REICHMAYR: Smo zelo aktivni. Lahko smo tudi več kot težavni, če je treba (smeh, op. a.).
Z leve: Ernst Reichmayr, Tomaž Berginc in Hans-Jörg Kaltenbrunner.
Bo uprava, ki jo vodi Tomaž Berginc, ostala na položaju?
REICHMAYR: Da. Zelo smo zadovoljni z njenim delom. Ne želimo voditi podjetja na dnevni ravni, saj ima dober menedžment.
Bo v ETI ostal dvotirni sistem vodenja z upravo in nadzornim svetom?
REICHMAYR: Da. Imenovali bomo dva ali tri nove člane nadzornega sveta. Sem bomo prihajali zelo pogosto, imeli seje nadzornih svetov in sestanke z upravo. Ko kupiš dobro podjetje, je lažje biti še uspešnejši, saj gradiš na dobrih temeljih. Vesel sem, da nam ne bo treba prestrukturirati podjetja, saj to terja ogromno časa in energije.
Dobro podjetje seveda stane več.
KALTENBRUNNER: Tako je. Vse ima svojo ceno.
Kakšna so pričakovanja glede poslovnih rezultatov ETI?
REICHMAYR: Podjetje ima petletni strateški načrt, s katerim se v celoti strinjamo. V ETI so strokovnjaki v svoji panogi, zato jim tu nimamo kaj prigovarjati. Vemo pa, kako voditi podjetja. Po naših izkušnjah je rezultat vedno najboljši, ko si pripravljen sklepati kompromise in hkrati daš menedžmentu določeno svobodo pri upravljanju podjetja.
Lahko torej zatrdite, da ne bo nobenih odpuščanj in radikalnega zniževanja stroškov?
KALTENBRUNNER: Ne bo. Želimo rasti. Ne v prvi ne v drugi fazi ne bo nobenih zniževanj števila zaposlenih.
Boste dodatno zaposlovali?
REICHMAYR: Če bo podjetje raslo, zagotovo. Tako v Sloveniji kot drugod. Spremenila se bo tudi dividendna politika.
Kako?
REICHMAYR: Dozdajšnji lastniki bodo v kratkem iz ETI pobrali še zadnje večje dividende. Potem bo drugače. Za dividende bomo namenjali le toliko, kot znaša zakonski minimum. Želimo, da ETI obdrži svoj denar, ga nameni za razvoj in širitev.
Podjetja torej ne boste finančno izčrpavali bodisi prek posojil bodisi prek dividend?
REICHMAYR: Ne. Podjetje bo svoj denar porabljalo za raziskave in razvoj.
Bo ETI ostalo tudi družbeno odgovorno podjetje?
REICHMAYR: Zavedamo se velikega pomena, ki ga ima podjetje za kraj in regijo.
Dokazali smo, da znamo voditi tovarne in že zdaj vemo, katere podrobnosti bi lahko v ETI izboljšali, napoveduje Hans-Jörg Kaltenbrunner. Na prvi pogled se sliši nenavadno. Plačali boste skoraj 28 milijonov evrov za podjetje v tuji državi, v katerem ne boste spremenili tako rekoč nič.
KALTENBRUNNER: Tega smo vajeni. Zelo pogosto smo kupili podjetja, ki so bila izrednega pomena za svoje okolje. Imamo izkušnje z vlaganji v podjetja, ki se ukvarjajo z električno infrastrukturo. Tesno smo povezani z avtomobilsko industrijo v Evropi in ZDA. Vemo, kje lahko prinesemo vrednost v podjetje. Dokazali smo, da znamo voditi tovarne, in zdaj že vemo, katere podrobnosti bi lahko v ETI izboljšali.
Kaj so glavna tveganja in izzivi za ETI v prihodnjem obdobju, ki lahko ogrozijo vaše cilje?
KALTENBRUNNER: Tveganja so v izvedbi načrtov. Načrt je ustrezno zastavljen, zdaj moramo biti gotovi, da ga uresničimo in da bo menedžment naredil prave korake za njegovo dosego. Četudi tega ne bo storil, pa revolucionarnih sprememb ne bo.
Ali drži, da se je pri pogajanjih s prodajalci zapletalo pri vprašanju jamstev, ki bi jih ti morali dati? Da bi torej oni nosili odgovornost za plačilo obveznosti, ki bi jih odkrili po prevzemu.
REICHMAYR: Žal od prodajalcev nismo dobili nobenih jamstev. To je običajna praksa, ko kupiš podjetje od majhne skupine prodajalcev. Pri ETI je bilo delničarjev res veliko in nekateri so imeli tudi samo eno delnico. Imeli smo intenziven boj glede veliko vprašanj, kar je povsem običajno za prodajni proces, ki je bil izpeljan profesionalno. Vemo, da so bile na mizi zelo konkurenčne ponudbe in smo ponosni, da smo bili izbrani.
KALTENBRUNNER: Glede na to, da je pogodba podpisana, smo lahko iskreni. Posel je bil voden več kot profesionalno in je primerljiv s tem, kar videvamo v drugih državah po svetu.
-
Vodnik za vinske začetnike: kaj morate vedeti pred obiskom vinskega festivala?
-
Mož, ki se je s Švedske priselil v Slovenijo in tu našel svoj raj
-
Trgi rastejo: Slovenci septembra kupili skoraj šest tisoč vozil, največ Volkswagnov
Ste ob nakupu dali kakšne zaveze?
REICHMAYR: Da. V pogodbi obstaja klavzula, ki pravi, da ne smemo namenoma spreminjati načina delovanja ETI. Ne gre za zaveze, ki kogarkoli ščitijo in pri katerih bi za kaj jamčili. Nikoli ne moreš biti prepričan v nič. Podjetje mora biti uspešno in to je v interesu zaposlenih, ker so potem zaščiteni.
KALTENBRUNNER: Nismo strateški, ampak nestrateški kupec. Ne iščemo sinergij. Te so velikokrat eden od razlogov za nakup, da se znižajo stroški, kar pomeni odpuščanje zaposlenih.
Ne v prvi ne v drugi fazi ne bo nobenih zniževanj števila zaposlenih, zatrjujejo vodilni v družbi Andlinger & Company.
Kdo bo uradni lastnik ETI?
REICHMAYR: To bo posebno podjetje s sedežem na Nizozemskem. Lastniki tega posebnega podjetja prihajajo iz Avstrije, ZDA in Azije, upravljavski partnerji pa so tudi iz Belgije in Francije.
Vas zanima še kakšna naložba v Sloveniji?
REICHMAYR: Vedno nas zanima, vendar bova midva v prihodnjem letu ali dveh letih zelo zaposlena z ETI. Nismo tiste vrste fantje, ki bi vsak dan kupovali drugo podjetje, ampak smo kar se da previdni. Kot avstrijska ekipa smo zadnjo naložbo kupili lani.
Kako pa vidite našo državo kot okolje za investicije?
REICHMAYR: Med Slovenijo, Avstrijo, Italijo in Nemčijo ni prevelikih razlik. Gre za države srednje Evrope z enako kulturo, izobraževalnim sistemom in trgom. Res ne želim biti nevljuden …
Ravno nasprotno, ste več kot vljudni.
REICHMAYR: Tudi pravni sistem dobro deluje in je podoben tistemu v Nemčiji in Avstriji. Poslovati v Sloveniji je enako kot drugod.
Nimamo niti evra najetih posojil. Tudi ETI ne bomo kupili s posojili, ampak z lastnim denarjem, trdi Ernst Reichmayr. V Evropi trenutno v ekonomskem okolju vladata pesimizem in negotovost glede stanja bank. Se s tem strinjate ali menite, da so prav takšne razmere najboljši čas za vlaganje?
REICHMAYR: Pesimizem je bolj prisoten v političnem okolju. Nestabilnost v političnem okolju se srečuje z negotovostjo in to je vedno problem. Sam pesimizma ne vidim. ETI je v zadnjih letih rasel stabilno in rast se še izboljšuje.
Priznava, da za Andlinger & Company do včeraj še nisva slišala. Kolikor veva zdaj, gre za nekakšno zasebno naložbeno podjetje v lasti nekaj družin.
REICHMAYR: Podjetje je ustanovil poslovnež Gerhard Andlinger, ki zdaj živi v ZDA. V resnici pri ETI ne gre za sklad ali podjetje, ampak za petnajst posameznikov, ki skupaj vlagamo denar. Ne obstaja holdinška struktura, ki bi povezovala podjetja, ampak gre za posameznike, ki med sabo sodelujemo.
Pri naložbah ste izbirčni.
REICHMAYR: Drži, saj porabljamo lastni denar. Nimamo niti evra najetih posojil. Tudi ETI ne bomo kupili s posojili, ampak z lastnim denarjem. Kupujemo pa samo dobra podjetja.
V čem ste še drugačni od zasebnih naložbenih skladov?
REICHMAYR: Popolnoma smo drugačni. Oni imajo večletni naložbeni načrt in dolžnost za poplačilo svojih vlagateljev v določenem časovnem obdobju. Mi teh omejitev glede vrednosti in časa nimamo. Podjetja pazljivo izbiramo, saj se želimo z njimi ukvarjati. To pa mora nekdo početi, za kar porabimo veliko časa.
Nekatera podjetja imate v lasti že dvajset ali celo več let.
REICHMAYR: Drži. Kaj pa naj počnem z denarjem? Naj ga zaupam banki za obresti (smeh, op. a.)?
Takšna naložbena podjetja so v Sloveniji res redek pojav. Podjetja večinoma kupujejo naložbeni skladi ali partnerji iz panoge.
REICHMAYR: V svetu jih je vedno več. Imamo prednost, da smo starejši, izkušeni in da to radi počnemo.
Kako vam uspe aktivno upravljati podjetja iz različnih panog: elektrostrojne, avtomobilske, računalniške …?
REICHMAYR: Držimo se načela, da sta dva partnerja hkrati odgovorna za posamezno naložbo. V nekaterih sektorjih imamo veliko izkušenj, v nekaterih nič. Tako je tudi v primeru ETI, ampak v Izlakah so strokovnjaki, ki jim zaupamo. Izkušnje so naša najboljša prednost, vajeni pa smo delati kot ekipa. Imamo cilje in jih poskušamo doseči.
Ste se v Sloveniji že srečali s kakšnim politikom ali županom?
REICHMAYR: Ne. Smo se pa srečali z zaposlenimi.
Se res nihče še ni povabil na sestanek k vam?
KALTENBRUNNER: Niso se mogli, ker so šele danes (v ponedeljek, op. a.) izvedeli, da smo novi lastniki ETI.
Gospod Reichmayr, vi ste tudi lastnik orožarskega podjetja Steyr Mannlich.
REICHMAYR: To ni naložba Andlinger & Company, ampak osebna naložba. Tudi drugi partnerji imajo svoje naložbe.
Če prav razumeva, torej partnerstvo v Andlinger & Company ni služba za polni delovni čas, ampak ste nekakšno butično investicijsko podjetje.
REICHMAYR: Čez pet let bo gospod Berginc natančno vedel, kako razmišljamo. Zaradi tega ga bomo klicali le enkrat na teden, enkrat na mesec pa bova za dan ali dva prišla v Izlake. In to je to. Seveda pa bova v začetni fazi v ETI preživela več časa.
Kaj bo torej odločalo, ali boste čez deset ali dvajset let še vedno lastnik ETI?
REICHMAYR: (premisli, op. a.). Če bodo čez deset let v ETI rekli, da se hočejo združiti s Siemensom ali ga prevzeti, lahko to tudi naredimo in se odpovemo petdesetim odstotkom lastništva (smeh, op. a.).
Ali z ETI načrtujete kakšen prevzem?
REICHMAYR: Nisem seznanjen z nobeno specifično tarčo. ETI je uspešen že tak, kakršen je. Za druge načrte je potreben čas.