Slovenska podjetnica iz Bostona, ki že danes živi svoje sanje

Maja se je podjetniškega duha nalezla že v družini. "Moji starši so se vedno zanašali samo nase. V socialističnih časih, ko sta starša imela obrt, sta nama s sestro omogočala, da sva bili vključeni v veliko športnih aktivnosti, jezikovnih tečajev, mednarodnih šolskih izmenjav, potovanj in avantur," se spominja.

"Ko ti nekdo veliko zaupa, narediš vse, da ne zlorabiš zaupanja, da staršev ne razočaraš. Težko je iti sam po svetu v najstniških letih, a ko premostiš mentalne ovire in si začneš zaupati, da zmoreš, takrat gradiš svojo samozavest. Tudi danes v podjetju si veliko zaupamo in to nas krepi, dela samozavestnejše."

Video: "Najprej je treba nekaj velikega ustvariti, pa čeprav v surovem kapitalizmu. In ko ti enkrat relativno uspe, takrat imaš veliko boljše izhodišče in boljše mehanizme, da množicam omogočiš boljši jutri, si bolj humanitaren in socialen. Če jaz ne bi deset let soustvarjala Celtre in bi bila danes sama, bi lahko pomagala morda enemu, zdaj pa lahko neposredno vplivam na boljše pogoje za mnoge. Ta občutek je fantastičen."

Prepričana je, da veliko izhaja iz naših slovenskih korenin. "Mislim, da imamo Slovenci zelo dobre začetne predispozicije, potem pa se vse prevečkrat naredimo zelo majhne in si sami postavimo prepreke."

Njeno podjetniško razmišljanje so pomembno zaznamovala tri leta dela v podjetju Elektronček Joca Pečečnika. Navduševali so jo "njegov izjemen duh, kmečka pamet, nora ambicioznost in trda delavnost. On je najlepši pokazatelj, kako premostiti slovenske meje."

Z možem ustvarila podjetje

Tudi iz tega navdiha je čez nekaj let nastalo podjetje Celtra, ki so ga soustanovili Maja, njen mož Miha, s katerim se poznata že s kamniške gimnazije in ves čas skupaj ustvarjata podjetniško pot, ter Matevž Klanjšek.

Ključne odločitve

Med odločitve, ki so bile ključne za uspeh Celtre, Maja šteje odločitev, da so začeli v ZDA. Z možem sta se šolala v Bostonu in si tam ustvarila mrežo. Z leti so ju ljudje imeli priložnost bolje spoznati, iz tega pa so se rodili prvi neslovenski vlagatelji v podjetje. "Odločitev za ZDA je opredelila velikost trga. Še vedno na ameriškem trgu prodamo več kot 80 odstotkov svojih storitev."

"Delo je treba dojemati kot vrednoto. Tako sem jo dojemala že iz rane mladosti od doma, ko je oče zelo veliko delal. Biti moramo ponosni na to, da radi veliko in dobro delamo. Tega Slovencem manjka. Redko kdo s slabo vestjo reče, da gre v petek sredi dneva že na morje." Foto: Osebni arhiv

Kot drugi ključni dejavnik Maja navede odlične ljudi, ki so podjetje zagnali in v njem ustvarjali. "Če ne bi imeli nekaj briljantnih ljudi, ne bi prišli daleč. Nekaj ključnih ljudi naredi vso spremembo v podjetju in to velja tudi danes, ko nas je 160 na devetih lokacijah po vsem svetu."

Vrhunski slovenski inženirji

"Ena ključnih odločitev je bila tudi ta, da imamo v Sloveniji pomemben del razvoja. Ne toliko zaradi stroškovne optimizacije, ampak zato, ker imamo boljši dostop do zelo dobrih ljudi. V San Franciscu je skoraj nemogoče priti do najboljših inženirjev, ker je konkurenca prevelika," pravi Maja.

Prepričana je, da se vrhunski slovenski inženirji brez težav kosajo z vrhunskimi v svetovnih tehnoloških podjetjih.

"Šele ko nekdo dobi priložnost, se zares pokaže, česa je zmožen. Kar lahko ustvarijo ljudje v Sloveniji, je popolnoma primerljivo temu, kar ustvarjajo v Silicijevi dolini oziroma drugje po svetu. Mi se tega vsak dan zelo dobro zavedamo in imamo tu eno močnih primerjalnih prednosti pred konkurenco."

Slovenija je premajhen trg

Pravi pa, da je Slovenija premajhen trg. "Če se zapreš med dva milijona ljudi, boš težko ugotovil, kaj so velike priložnosti. V Sloveniji je trg premajhen, da bi lahko preverjal poslovne ideje. Tisti Celtrini ljudje, ki delajo v ZDA, Angliji, Avstraliji, Singapurju, skratka tam, kjer so naše stranke in končni uporabniki, najbolj čutijo utrip trga, kaj je v nekem trenutku produktna, poslovna priložnost za razvoj, inovacijo."

"Izobrazba je ključna za tovrstne podvige in te dela svobodnega, ne sme pa te prevzeti in te omejevati, kar se mnogim tudi zgodi," opozarja podjetnica. Foto: Osebni arhiv

Kot ključnega izpostavlja tudi dober odnos med ustanovitelji. "Če mi trije ne bi trdno vlekli v isto smer vseh deset let, se drug od drugega učili, spodbujali in res izvrstno dopolnjevali, ne bi prišli tako daleč."

"Biti moraš vsekakor tudi poseben, drugačen in znati izpostaviti, kaj so tvoje posebnosti," pravi Maja. "Naše stranke po svetu bodo o Celtrinem izdelku rekle, da je vrhunski, da zagotavljamo izjemno podporo in smo izredno inovativni. Tovrstni sloves je ključen za kontinuiran uspeh. Zelo nam je pomembno, da damo od sebe vrhunski izdelek."

Izobrazba in prijaznost

Maja pravi, da ji je izobrazba dala samozavest. V ZDA je za tujce podiplomski študij skoraj nujen za vstop na podjetniški trg, pa čeprav se na prvi pogled zdi, da gre le za papir, pojasnjuje podjetnica. "Vsi soustanovitelji Celtre imamo zadnjo stopnjo izobrazbe nekje iz tujine. Babson College v Bostonu, kjer sva z Mihom končala program MBA, je najboljša šola v podjetništvu na svetu. To v podjetniškem svetu šteje. Poslovni partnerji, investitorji, stranke vedo, da smo vsi poslovno 'pismeni'. Matevž pa je opravil magisterij iz dizajna na eni najboljših šol za tovrstni študij, Saint Martins v Londonu."

"V svoji koži se počutim zelo dobro, zato ker sama veliko naredim za to, da sem notranje mirna in zadovoljna. K temu ogromno pripomorejo šport, zdrava prehrana in dobri odnosi v družini in službi. Na kakšnih dolgih sestankih si vmes raztegnem blazino in pač malo potelovadim. Počasi bo to tudi preostalim postalo običajno." Foto: Osebni arhiv

Zelo pomembni sta po njenem mnenju tudi človečnost in prava mera čutnosti.

"Vedno, ko pridem v Ljubljano v našo pisarno, sem navdušena nad ljudmi. Vidim, kako hitro dojemljiva je slovenska mlajša generacija, hitro ugotovijo, v čem je problem, kaj je treba storiti, predlagajo rešitve, vse se dogovorijo, načrtujejo, veliko hitrejši so kot moja generacija," ugotavlja. 

"Ko pa pride do najosnovnejših človeških manir, na primer pridržati vrata, pogledati v oči in lepo pozdraviti, se malo nasmejati, reči lepo besedo, tega se mi zdi, da malo manjka, vendar je za kakršenkoli uspeh prav to zelo pomembno."

Prepričana je, da višje ko plezaš po hierarhiji, več vrat odpirajo prav človečnost, toplina, zaupljivost, verodostojnost, prijaznost. "Vzvišeni, ostri ljudje veliko težje delajo," iz svojih izkušenj pove Maja.

Vsa družina živi s podjetjem

V najožji vodstveni skupini podjetja je edina ženska in to je premalo, je prepričana. "Ženskam je treba pomagati graditi samozavest tudi v poslovnem svetu, sploh tistim, ki so tudi mame."

V ZDA imajo mame v povprečju 12 tednov porodniškega dopusta. "Ko je čas, da se vrneš na delovno mesto, otroka pustiš doma ali pa ga moraš dati v jasli. Marsikatera ženska si očita, da je slaba mama, češ popolnoma sem predana službi, cenite me zato. To se mi zdi zelo narobe! Zato smo v Celtri spremenili politiko do porodniškega in starševskega dopusta v ZDA in jo približali evropskim standardom."

Video: So lahko poslovne ženske tudi dobre mame?

Zanjo je bilo zelo pomembno, da je otroka "prepletla" s službo. Živijo namreč deset minut hoje od pisarne. "Varuška mi je med delovnim časom pripeljala otroka v pisarno, da sem ju vmes podojila, da smo se malo 'pocrkljali'. Iz tega nisem delala velike stvari in s tem drugim pokazala tisto, kar se mi zdi normalno in prav. In to je, da je mama v začetnem obdobju veliko z otrokom. Čeprav dela, se ta vez lahko ohranja."

Vsa družina živi s podjetjem. "Če gremo na kakšne večje dogodke, gre z nami še varuška ali kdo od mojih staršev. Varuška jih včasih pripelje ob petih v pisarno in smo tam skupaj, dokler ni tekanje in vreščanje preveč moteče," pove v smehu. Otroka sta poleti od dva do tri mesece pri starih starših v Sloveniji, na dopust pa Miha in Maja hodita z računalnikom in se izmenjujeta pri otrocih. "Nama to čisto ustreza."

Babica pogosto priskoči na pomoč pri varstvu vnukov - v ZDA ali v Sloveniji. "Brez pomoči mojih staršev ne bi šlo," pravi Maja. Foto: Osebni arhiv

"Opazovati je treba, kaj zaposleni potrebujejo"

"Marsikdo mi reče, da sem netipičen finančnik. Če hočeš številke dobro upravljati, se moraš ubadati s sržem, o katerem številke govorijo, in to so ljudje. 80 odstotkov mojih številk opredeljujejo ljudje. Če se preveč ubadam s številkami in nimam stika s tistim, kar v številkah gledam, težko dobro delam," pravi Maja.

"Če gradiš podjetje na dolgi rok, je zelo pomembno, kakšen odnos gradiš kot delodajalec s svojimi zaposlenimi. Koliko jim greš na roko, ko te res potrebujejo, največ pove o integriteti in odnosih v podjetju," trdi.

"Včasih bo kdo to izkoristil, a tisti gotovo ne bo dolgoročno z nami. Negativne zgodbe počasi odpadejo. Je pa res, da moraš kot podjetje imeti dovolj 'rezerve', da se lahko odločaš, ali jo boš usmeril v dobiček, ki se bo izplačeval le med lastnike, ali pa investiraš v ljudi, ki jih potrebuješ, če želiš ustvariti dobro zgodbo." 

Družina je v Sloveniji večkrat letno. "Doma je še vedno najlepše," pravi Maja. Foto: Osebni arhiv

Sanjati velike reči

"Družina oziroma starši zelo vplivajo na razvoj podjetniškega duha. Zdi se mi, da so ljudje v Sloveniji zelo zbujeni, živi in iznajdljivi. Sploh iznajdljivost je velika kakovost Slovencev. V ZDA je že v vrtcih nešteto pravil in omejitev, ki iznajdljivost uničijo," pripoveduje Maja.

"V Sloveniji se zelo zapiramo za meje Alp in morja. Potem ko smo vstopili v Evropsko unijo, si moramo resnično znati vzeti pravico, da smo Evropejci. Tisti Američan, ki mu dom ni le neka mala zvezna država, ampak vse ZDA, lažje razmišlja na veliko, se počuti sposobnejšega. Tudi Slovenec bi se moral počutiti vsaj tako velikega, kot je Evropa. Tako bi marsikaj lažje premostil," je prepričana.

Svojima otrokoma, ki sta stara pet in dve leti, marsikdaj pusti stvari, ki jih drugi starši morda ne. "Povem jima, da jima zaupam in da če bosta to izkoristila, jima naslednjič ne bom več." Foto: Osebni arhiv

Kaj pomeni vsak dan sanjati velike reči tudi v vsakdanjih opravkih? "Biti vedno odprt za nekaj novega. Uživati v danem trenutku." Maja pravi, da veliko sanja o prihodnosti, a da so njeno življenje že danes popolne sanje.

Že danes živi svoje sanje

"Danes se počutim zelo odprto. Stvari, za katere verjamem, da so prave, zdrave, dobre, lahko uresničujem. To so zame velike sanje. Čeprav Celtra ne bi bila tako velika in uspešna, kot je danes, in morda nekoč ne bo, se jaz že danes počutim, da lahko v polnosti živim svoje sanje."

Svoboden duh

Maja si je vedno želela biti odvisna sama od sebe. "Svoboda, da iz svojega življenja delamo, kar hočemo, je zame najpomembnejša," poudarja.

"Če me kdo vpraša, koliko časa delam, težko odgovorim. Težko namreč ločim, kdaj delam in kdaj ne. Moje delo ni le sedenje v pisarni ali sestankovanje. Velikokrat grem sredi gneče na enourni tek v naravo, da si sploh lahko uredim misli, se potem usedem in takoj zapišem vse, kar se mi je takrat pletlo po glavi. To je pomemben del mojega dela. Verjetno bi dela, ki je videti, kot da ni delo, morala imeti še več."

Na daljša službena potovanja se odpravi vsa družina. Foto: Osebni arhiv

Prva štiri leta, ko sta bila z Mihom v ZDA, in Celtra še ni ustvarjala prihodkov, so ju znanci in domači spraševali, kaj delata v ZDA. "Nihče ni čisto dobro razumel, zakaj v obdobju razcveta v Sloveniji midva vztrajava v tujini. Ni bilo kaj pokazati in to ni vedno najlažje. Morda včasih koristi biti malo samotar. Dobro je, da takrat ne potrebuješ pohvale, ker je ne dobiš."

Naslednji posel bo nekaj čisto drugega

"Danes se zdi, da tista prva štiri leta niso bila pomembna, a so bila še kako pomembna. Start-upi pričakujejo, da bodo že po enem letu uspešni, vendar se v enem letu redko zgodi velik uspeh, zato kmalu obupajo. Tu je ključna vztrajnost." Ocenjuje, da za uspeh skorajda katerekoli podjetniške zgodbe potrebuješ približno deset let. Zase pa v smehu pravi, da ima časa še za kakšne tri take zgodbe.

"Zame bo naslednja industrija verjetno nekaj čisto drugega. Kakšna? Vsekakor delati z ljudmi in nekaj dobrega za ljudi – bolj neposredno. Želela bi igrati na noto socialnosti, a še vedno dobičkonosen posel, stvari, ki se same financirajo. Kjer lahko ustvariš veliko delovnih mest in še delaš nekaj dobrega."

Tudi naslednje podjetje bo gotovo mednarodno, lotila pa bi se ga rada skupaj z možem, in sicer tako, da bo družina lahko del vsega. "To je zdaj že sanjski scenarij, a če se tako odločiš in si to vizualiziraš, potem tako narediš," je prepričana.

Kaj narediti, da bo Slovenija boljše okolje za podjetništvo?

Zakaj živijo v Bostonu? Ker so tam v zadnjih 11 letih pognali korenine in ker se počutijo veliko bližje Evropi (samo šest ur časovne razlike). Maji se med ameriškimi mesti Boston zdi najbolj evropejski. Ustvarila sta si dobro socialno in poslovno mrežo, tako sta tudi dva investicijska sklada, ki sta investirala v Celtro, iz Bostona. Foto: Osebni arhiv

Meni, da bi bilo treba v Sloveniji znižati obdavčitev na delovno silo, zlasti za začetna podjetja. "Če hoče delodajalec delavcu dati primerno plačilo, a gre pol plače za davke, je za delodajalca, ki je na začetku, to zelo težko."

"Silicijeva dolina je uspešna, ker je začetnikom dala dobre mreže. Ene, ki jim pomagajo s kapitalom, druge, ki jim pokažejo priložnosti in pomagajo najti stranke, spet tretje, ki jim pomagajo do akvizicij," pove Maja. "To so ključni dejavniki za razvoj podjetništva, v Sloveniji pa o teh temah razen ministra Koprivnikarja skoraj nihče ne razmišlja, bi pa bili radi povezani s Silicijevo dolino."

Sloveniji predlaga tudi več strokovnih šol, da se ljudje specializirajo in si želijo ustvarjati. Pravnikov in ekonomistov je preveč, je prepričana.

"Če imaš ljudi, ki si znajo rešitve začrtati v glavi, in ljudi, ki to izvedejo, lahko to pripelje do čudovitih podjetij. Premalo ljudi imamo, ki ideje izvedejo. Menedžerska vrednota je v Sloveniji podcenjena. Iskati moramo dobre ljudi, ki iz ljudi potegnejo največ, kar zmorejo, ki jih zmotivirajo in imajo vizijo tako za eno kot za deset, 20 let," meni podjetnica.

Avanturistični in raziskovalni duh, boj za preživetje, ekonomska stiska, študij, kariera, ljubezen … Različni so in so bili razlogi, zaradi katerih Slovenci že od nekdaj odhajajo v svet. Veliko jih je in vsak nosi drugačno zgodbo o življenju, delu in uspehu. Kako živijo, kaj počnejo, kako gledajo na Slovenijo, kakšne stike ohranjajo z domovino in ali se nameravajo vrniti, pišemo v nedeljski rubriki Novo upanje onkraj meje.

Poznate tudi vi koga, ki zanimivo življenje živi v tujini? Vabljeni, da svoje predloge pošljete na katja.nakrst@tsmedia.si.