Ko v dolini Pahorjanski bolni zdravijo zdrave

Vprašajte se, zakaj so morali umreti štirje dojenčki, preden je vodstvo UKC naredilo red na oddelku otroške kirurgije.

Vprašajte se, zakaj je čakalna vrsta za poseg v bolnišnici, če pa plačate pri zasebniku, ste lahko na vrsti v istem tednu.

Izvirni greh

Sam vidim izhodiščni in ključni problem sistema slovenskega zdravstva v tem, da ne glede na marketinške floskule in obljube o reformah in spremembah bolnik v slovenskem zdravstvenem sistemu nikoli ni bil na prvem mestu. Lahko govorimo o izjemah, ko je dober zdravnik prisluhnil potrebam bolnika, a to je bila njegova človeška in profesionalna odločitev, ne pa zasluga sistema.

Sistem slovenskega zdravstva ne izhaja iz potreb bolnika. Izhaja predvsem iz potreb dobaviteljev, zvezdniških zdravnikov, izbranih profesorjev in politikov. Odraz tega so tudi sveti javnih zavodov, v katerih po političnih kriterijih sedijo kvote politikov.

Javno zdravstvo kot talec

Ne glede na to, kaj vse bo ministrica Milojka Kolar Celarc obljubila politikom, zdravnikom in celo bolnikom, nihče nima interesa, da bi sistem osvobodil. Še naprej bo talec. Kajti trenutno ni volje, da se sistem spremeni. Ta vlada nima več moči karkoli narediti v zdravstvenem sistemu.

Organizacijski in finančni ujetnik

Politiki točijo solze ob kvartalnih podatkih, koliko mladih Slovencev se je kam izselilo. Meni se zdi resnična tragedija, koliko zdravnikov se izseli. Tragedija zato, ker je verjetnost za njihovo vrnitev praktično nična in ker je to resnična izguba za sistem in državo.

Dobri slovenski zdravniki – iskreno sem prepričan, da je to večina – so ujetniki nestimulativne uravnilovke in slabe organizacijske klime. Ko odidejo v tujino, kaj jim lahko ponudi slovenska zdravstvena ustanova, da bi se vrnili? Plačo, povsem neodvisno od njihove uspešnosti? Zagrenjenost oddelčnih sodelavcev zaradi nerazumevanja in odtujenosti vodstva ustanove in državne zdravstvene politike? Da bodo o tem, kakšno mora biti javno zdravstvo, še prihodnjega četrt stoletja poslušali ključne in vplivne modre starce, kot so na primer Mateja Kožuh Novak, Lučka Boehm, Dušan Keber ali Franc Hočevar …

Ujetnik prihodnosti

Si predstavljate, kakšen izziv prinaša odprta EU oziroma mobilna Evropa nacionalnim zdravstvenim sistemom? Dovolite zgodbico: ugleden slovenski zdravnik mi je pripovedoval, kako je letos na začetku leta na dopustu v Grčiji srečeval nemške upokojence, po naših standardih premožne, ki so se za vso zimo preselili. Ker je tam topleje kot v Nemčiji. Zlasti star človek ima tople kraje mnogo raje kot hladne.

Menite, da odpravljanje administrativnih ovir ne bo šlo v nadnacionalne možnosti uveljavljanja zdravstvenih pravic? Tako kot bodo Nemci v Grčiji lahko iz svojega zdravstvenega zavarovanja lahko uveljavljali pravice, tako bo slovenski zdravstveni sistem izgubljal paciente. Že zdaj lahko bolniki gredo na poseg v tujino, če so doma nedopustne čakalne vrste ali pa imajo zasebno zavarovanje.

Kar vam želim povedati, je: ni nemogoče, da bo EU bolnikom omogočila zdravljenje kjerkoli v Uniji. Si predstavljate, kdo se bo želel zdraviti v bolnišnici, ki jo bodo stalno pretresale afere zaradi sumov korupcije in klientelizma?

Pogled čez Kolpo

Januarja lani smo pisali o hrvaškem ministru Siniši Vargi, ki je pet direktorjev splošnih bolnišnic odpustil, ker niso znali svojih ustanov pripeljati iz izgube. Ali pa njegov ukrep 72 Sata: vsak sum na rakovo obolenje je treba pregledati v treh dneh.

Hrvati so sicer letos res v politični turbulenci, Varga že zdavnaj ni več zdravstveni minister, a ukrepi njegove zdravstvene politike so za Milojko Kolar Celarc še vedno nedosegljiv ideal.

Kako ozdraviti slovensko zdravstvo?

Sam vidim tri razmeroma preproste ukrepe, ki lahko v razmeroma kratkem času povsem reformirajo slovensko zdravstvo:

1. Bolnišnice mora voditi dober menedžment. Politiki, ki vodijo državo, si morajo priznati, da so floskule o bolnišnicah kot javnih ustanovah, ki jim ni treba skrbeti za upravljanje z denarjem, škodljive za bolnike, zdravnike in državo. Če politiki tega ne zmorejo razumeti, je to dokaz, da tej državi ni pomoči, dokler bodo oni politiki.

Naloge dobrega menedžmenta pa niso samo, da ustanova posluje brez izgube, temveč da ustvarijo stimulativno okolje tako za zdravnike kot bolnike. Zaradi tega si bodo zdravniki želeli delati v taki bolnišnici, bolniki pa se zdraviti v njej.

Hinavščini, da so bolnišnice javne ustanove, za katere ne veljajo zakoni tega sveta, se je treba odpovedati.

2. Vse razvite države merijo kakovost zdravstvenih storitev, mi se pa delamo, da se tega ne da. Vse, kar bi dalo oceno zaščitenemu Slovencu, je nemogoče izmeriti. Zdravnikov se ne sme meriti, sodnikov se ne sme komentirati …

Seveda se bodo vedno dogajale zdravniške napake, ampak zaradi tega ne moremo in ne smemo narediti celotnega sistema javnega zdravstva netransparentnega.

3. Dati bolnika na prvo mesto pomeni tudi to, da ima možnost sam izbrati zdravnika, ki ga bo zdravil. Ne govorim o osebnem zdravniku, govorim o zdravljenju v bolnišnicah. Če ste bili kdaj v bolnišnici na operaciji, ste morda vedeli, kdo je vaš kirurg in kakšen je njegov profesionalni ugled? Ali pa ste se počutili kot na loteriji, izžrebali ste ime, ki vam ni nič pomenilo.

Borut Pahor, vizionar

Predsednik Borut Pahor v svoji predpredvolilni kampanji telovadi. S tem vizionarsko sporoča svojim volivcem in ostalim državljanom: skrbite za svoje zdravje, kajti ob taki zdravstveni ministrici je to edini porok za vaše zdravje.

Ne pozabite pa na nujno potreben pogoj: za delovanje katerega koli zdravstvenega sistema je nujno treba imeti dobro gospodarsko okolje, ki omogoča uspešna podjetja! Le to prinaša denar v zdravstveni sistem.