Čufer pred komisijo nastopil s podobnim pogledom kot lani #video

Čufer, ki je bil eden od glavnih akterjev pri večmilijardni sanaciji bank konec leta 2013, je danes dejal, da se je ob prevzemu funkcije finančnega ministra zavedal, da je stanje v bančnem sistemu razmeroma slabo. "Obseg težav je bil leta 2013 razmeroma velik," je dejal.

Kot je povzel, se je kriza resda začela leta 2008, a se je njena narava skozi čas spreminjala. Na začetku je bila to kriza izvedenih finančnih instrumentov v ZDA in se je dogajala v zakladniškem delu. Nato so se začeli kazati znaki, da se portfelji bank hitro poslabšujejo in da se je kriza obrnila v krizo ponudbe posojil.

"To ni bila kriza, ko je v enem trenutku vse jasno. To je bila kriza, ko so se stvari počasi odkrivale po plasteh," je bil slikovit. Če bi se takrat odzvali drugače in bi NLB takoj dokapitalizirali namesto reševali z državno obveznico, bi po njegovem banka v slab položaj spravila bistveno manj podjetij.

"Za bančno krizo usodnih več stvari"

Za bančno krizo in njen obseg je bilo tako po njegovem mnenju usodnih več stvari. Terjatve so se hitreje kopičile kot reševale, količina znanja in razumevanja za reševanje terjatev in prestrukturiranje podjetij je bila razmeroma slaba, insolvenčna regulativa ni omogočala prestrukturiranja podjetij na učinkovit način in ta so imela terjatve razpršene med več bank, kar je onemogočalo učinkovite dogovore o rešitvah med akterji, je naštel.

V bančni zgodbi na splošno je imela NLB vedno nekoliko drugačen položaj. Če je nastala težava, so preostale banke vedno čakale, kakšna rešitev se bo izoblikovala za NLB, in so nato sledile. NLB je takrat že dlje časa opozarjala, da potrebuje dokapitalizacijo.

In leta 2013 smo vedeli, da bo potrebna obsežna dokapitalizacija, nismo pa vedeli, kako visoka bo morala biti, je dejal Čufer, ki je bil sicer pred položajem finančnega ministra zaposlen v Banki Slovenije in v sistemu NLB. O primeru Irangate je povedal, da ne ve ničesar.

Po oceni Andreja Čuferja bi bil račun za bančno sanacijo nižji, če bi bili ukrepi narejeni pravočasno. A denar, ki je bil porabljen za dokapitalizacijo bank, je bil po njegovi oceni porabljen zelo dobro. Foto: STA , Je pa povzel okoliščine in potek dogodkov, ko je maja 2013 agencija Moody's ravno takrat, ko je Slovenija sklenila izdajo obveznic, znižala njeno bonitetno oceno, ter ob zadolžitvi za 3,5 milijarde dolarjev februarja 2014, ki jo obveznico kupil ameriški sklad Pimco.

"To je bil eden od ključnih trenutkov, da smo se lahko izognili prihodu tako imenovane trojke," je menil ter dodal, da je bila ta zadolžitev dober posel in eden od ključnih, ki je v tistem času rešil državo. "Bistveno je namreč bilo, da smo sami našli pot, da smo se sfinancirali in da smo to rešili," je poudaril.

"Denar za dokapitalizacijo porabljen zelo dobro"

Po njegovem mnenju bi bil račun za bančno sanacijo nižji, če bi bili ukrepi narejeni pravočasno. A denar, ki je bil porabljen za dokapitalizacijo bank, je bil po njegovem mnenju porabljen zelo dobro. "Mislim, da se je ta denar že povrnil ali pa se bo v kratkem," je dodal.

To, k čemur smo se ob njej v zameno za dovoljeno državno pomoč zavezali Evropski komisiji, pa je mogoče po njegovem spremeniti: "Če veš, kaj hočeš, če je predlog ekonomsko upravičen, se lahko izpogajaš za nove stvari." Temelj pri tem mora biti ščitenje davkoplačevalskega denarja. "S tem nihče v Evropi nima težav," je dodal, a opozoril, da "če daješ politične razloge, bo vsaka komisija do njih zadržana".

V primeru Nove KBM, ki je za sanacijo dobila 870 milijonov evrov, prodana pa je bila za 250 milijonov evrov, bi težko razložil, kaj bi bila optimalna pot, ker je prodajo vodila druga vlada. "Če so menili, da je izplen preslab, je bila njihova obveza, da to storijo na drugačen način," je povedal.

O seznamu 15 podjetij za privatizacijo je dejal, da je bil to ob dokapitalizaciji bank in prestrukturiranju podjetij s pomočjo Družbe za upravljanje terjatev bank tretji steber njihovih ekonomskih politik. Treba je bilo spremeniti strukturo financiranja podjetij, to je v vsem tem času pomenilo večinoma le posojila.

Žal mu je bilo, da so želeli prenoviti zakonski predlog o Slovenskem državnem holdingu (SDH) in ga niso kar povzeli po predlogu njegovega predhodnika Janeza Šušteršiča. Hoteli so ga izboljšati, a je trajalo predlogo in predlog so v postopku parlamentarnega sprejemanja navrtali različni interesi.

Šušteršiču se je mudilo

"Ideja je bila, da oblikujemo predlog petih podjetij za prodajo, a predhodnik SDH je pripravil predlog 15. Ker so tudi v DZ želeli, da nimamo vsaki dve leti novega seznama, ampak strategijo in seznam podjetij, je bil ta nato sprejet. "Upam, da bo kdaj nastal še kakšen seznam, ker mislim, da to Slovenija potrebuje," je sklenil.

Pred komisijo bi moral danes pričati še nekdanji minister Šušteršič. Ker se je seja komisije pred njegovim zaslišanjem zavlekla, Šušteršič pa ni mogel počakati, je predsednik komisije Anže Logar (SDS) sejo v tej točki prekinil in napovedal, da bodo to zaslišanje opravili na eni od prihodnjih sej.