Nedelja, 31. 3. 2024, 22.03
7 mesecev, 1 teden
Cene kakava letijo v nebo. Se bomo sploh še sladkali?
Cene kakava, ki je osnovna surovina za proizvodnjo čokolade, dosegajo rekordne vrednosti. Na borzi v New Yorku je v sredo cena poskočila na 9.843 dolarjev (9.104 evrov) za tono, kar je skoraj dvakrat več od preteklega dolgoletnega rekorda iz leta 1977, ko je tona kakava stala 5.379 dolarjev (4.975 evrov). Svet se spopada z najhujšim primanjkljajem ponudbe v zadnjih desetletjih.
Cene kakava so se v zadnjem letu potrojile. Visoka rast cen sproža strah pred posrednim vplivom na ceno čokoladnih izdelkov v času, ko se velika svetovna gospodarstva že tako spopadajo s povišano inflacijo. Svet se sooča z najhujšim primanjkljajem ponudbe kakava v zadnjih desetletjih, Evropejci pa smo celo največji porabniki kakava. Mednarodno združenje za kakav (ICCO) je za sezono 2023/24 napovedalo primanjkljaj ponudbe kakava za 374 tisoč ton. To predstavlja 400-odstotno zvišanje glede na primanjkljaj v višini 74 tisoč ton v prejšnji sezoni.
"Od zadnjega četrtletja leta 2023 smo priča izjemnemu dvigu cen kakava, kar se kaže v cenah vseh surovin na osnovi kakava, ki jih uporabljamo v naši proizvodnji, vključno s kakavovo maso, kakavovim maslom in kakavom v prahu. Cena kakava na londonski borzi se je namreč v primerjavi z lanskim povprečjem dvignila za 120 odstotkov, dosega pa najvišjo raven v zadnjih 47 letih," so sporočili iz Žita, proizvajalca čokolad in biskvitnega peciva Gorenjka.
Dvig cen v veliki meri povzroča omejena ponudba kakava iz največjih pridelovalk Gane in Slonokoščene obale. Ti dve zahodnoafriški državi, ki predstavljata 60 odstotkov svetovne proizvodnje kakava, je namreč prizadelo močno deževje, ki zelo vpliva na količino pridelka. Pridelovalci kakava se soočajo tudi z vplivi podnebnih sprememb, ki na nekaterih območjih povzročajo sušo, na drugih pa poplave.
Žito: Porast cen posledica več dejavnikov
V Žitu pa pojasnjujejo, da je nenaden porast cen kakava posledica več dejavnikov. Med njimi so naraščajoči stroški proizvodnje, višje cene gnojil, špekulativni nakupi na svetovnih borzah ter ekstremne vremenske razmere v regijah, kjer kakav gojijo. "Med drugim tudi v Gani in Slonokoščeni obali, od koder naša družba prek priznanih evropskih dobaviteljev odkupuje kakav. Zavezani najvišji kakovosti naših izdelkov skrbno izbiramo tudi najkakovostnejše surovine. Poleg tega imamo v Žitu certifikat Rainforest Alliance, ki potrjuje, da je kakav, ki ga uporabljamo v naših izdelkih, pridelan ob podpiranju treh trajnostnih stebrov: socialnega, ekonomskega in okoljskega," so zapisali.
Dodajajo, da je Slonokoščena obala lani dostavila 39 odstotkov manj kakavovih zrn. V omenjenih državah je tako trenutno razpoložljivost kakava za 30 odstotkov manjša od napovedane. Zmanjšanje količine pridelka kakava v teh regijah tako omejuje razpoložljivost surovin za njihovo proizvodnjo.
Višje cene in manjša pakiranja?
Po poročanju ameriške televizije CNBC bi lahko potrošniki višje cene čokoladnih izdelkov občutili že konec leta ali v začetku prihodnjega leta. "Najhujše šele prihaja," je za CNBC dejal Paul Joules, analitik za surovine pri nizozemski banki Rabobank. Cene kakava bodo po njegovih napovedih najverjetneje še nekaj časa ostale visoke, saj ne vidi preprostih rešitev za sistemske težave, s katerimi se spopada trg.
Joules je pojasnil, da bi se potrošniki lahko v prihodnje soočili z višjimi cenami čokoladnih izdelkov ali "krčenjem" v obliki manjših čokoladnih tablic. Podjetja bi lahko tudi prilagodila sestavine, da bi v nekaterih izdelkih uporabljala manj kakava, je dodal. Še najbolj na udaru bi bila temna čokolada, ki ima visoko vsebnost kakava.
Kakavovce so v zadnjih letih prizadele bolezni, mnogi nasadi pa so dosegli svojo največjo rodnost, saj v zadnjih 20 letih ni bilo večjih novih zasaditev dreves, opozarja Joules.
V Žitu napovedujejo podražitve
"Zaradi velikega pritiska naraščajočih cen kakava, ki je najpomembnejša surovina v proizvodnji čokolade, še posebej v Gorenjki, kjer imajo naše čokolade tudi do 75 odstotkov kakava, bomo prisiljeni v prilagoditev cen. Hkrati pa skupaj z dobavitelji skrbimo za neprekinjeno dobavo visokokakovostnih surovin ter sprejemamo ukrepe za obvladovanje stroškov, s katerimi želimo čim bolj omejiti rast cen za potrošnike," odgovarjajo v Žitu.
Po navedbah Joulesa kmetje v Slonokoščeni obali vse bolj opuščajo proizvodnjo kakava. Zaradi večjih zaslužkov se raje usmerjajo v pridelavo kavčuka za gumarsko industrijo. Dodaja, da so oblasti v Gani in Slonokoščeni obali pridelovalcem na začetku sezone določile fiksne cene, tako da od podivjanih borznih cen kakava nimajo nobenih koristi.