Petek, 8. 3. 2019, 15.46
5 let, 8 mesecev
Britancem Lebnovi prižgali rdečo luč v Petišovcih
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
4,42
18
V britanski družbi Ascent Resources so bili med tistimi, ki so z odobravanjem sprejeli novico o odstopu ministra za okolje Jureta Lebna. Vendar od danes nimajo več razloga za veselje.
Agencija za okolje (Arso) je odločila, da bo za načrtovano ekološko sporno črpanje plina v Pomurju, tako imenovani fracking, treba izvesti presojo vpliva na okolje.
Gre za postopek, ki bo brez dvoma še za nekaj let zavlekel ali celo prekrižal britanske načrte, da bi v Petišovcih v večjem obsegu pridobivali plin. Že leta 2022 se jim izteče koncesija za črpanje plina. Če do takrat presoja vplivov na okolje ne bo končana, jo bodo izgubili.
"Pozdravljam današnjo odločitev Agencije RS za okolje o postopku hidravlične stimulacije v Lendavi. Zagotovo moramo izvesti temeljito presojo vplivov tovrstne tehnologije na naše okolje. Večkrat sem že poudaril, da sam osebno menim, da taka tehnologija nima mesta v Sloveniji. Čas je, da se to vprašanje uredi v slovenski zakonodaji," je za Siol.net povedal okoljski minister v odstopu Jure Leben.
V slovensko-britanskem konzorciju, kjer imajo velike načrte v Pomurju, že nekaj časa prepričujejo odgovorne, da bi šlo za manjše posege, ki naj ne bi imeli večjega vpliva na okolje. Vendar je o tem že pred meseci podvomil minister Leben, zdaj pa so njegove dvome potrdili tudi na Arso.
Glede na preteklo dogajanje lahko pričakujemo, da bodo udeležbo v postopku presoje vpliva na okolje priglasile okoljevarstvene organizacije, ki ostro nasprotujejo v tujini osovraženemu frackingu. Večina jih je tudi z razočaranjem sprejela nedavni Lebnov odstop.
O rafineriji še niso odločili
Kot smo poročali, so na Arsu že dalj časa odločali o dveh vlogah slovenskega podjetja Geoenergo, partnerja Britancev v projektu:
- za dovoljenje za občutno povečanje dveh obstoječih vrtin za črpanje zemeljskega plina z metodo "hidravlične restimulacije". S tem bi občutno povečali zmogljivosti obstoječih dveh vrtin oziroma podaljšali njuno življenjsko dobo. Geonenergo jo je na Arso vložil maja lani;
- za odobritev okoljevarstvenega dovoljenja za obratovanje rafinerije za prečiščevanje zemeljskega plina. Arso ga je že izdal, a je bilo leta 2016 po pritožbi okoljevarstvenih organizacij odpravljeno. Zdaj o tem znova odločajo, postopek pa še ni končan.
Kaj je ugotovil Arso
Iz odločbe, ki jo je danes izdal Arso, je razvidno, da bi šlo pri načrtovanih posegih za spremembo v načinu obratovanja naprave, ki bi lahko imela pomembne škodljive vplive na okolje. Zato je odločila, da je treba izvesti predhodni postopek presoje vpliva na okolja.
Arso je ugotovil, da je predmet nameravanega posega hidravlično lomljenje dveh vrtin. Menil je, da gre nedvomno za poseg, ki bo "spremenil fizično stvarnost okolja (povzročanje razpok, vtiskanje tekočine za hidravlično lomljenje)", ne samo podaljšal obratovanja vrtin brez kakršnihkoli sprememb, kot so trdili na Geoenergu.
Geoenergo je priložil vrsto mnenj, ki so bili njim v prid, tudi drugih državnih organov. Pri odločitvi Arsa je očitno precej pretehtalo mnenje urada za kemikalije, ki je menil, da bi načrtovani poseg Geoenerga ("fracking") lahko imel pomembne vplive na okolje. Po njihovih izkušnjah je vprašljiv postopek tehnologije, ker ni dokazano, da se ne bo zgodilo mešanje plasti in prehajanje kemikalij do vodnega telesa.
Skrbijo jih bližnji vodotoki in podzemne vode
Arso je tudi ugotovil, da je območje nameravanega posega bogato z mineralnimi in geotermalnimi podzemnimi vodami ter kmetijskimi zemljišči. Podzemne vode, podtalnica in kmetijska zemljišča na tem območju pa nimajo dobrih regeneracijskih sposobnosti. Obseg se bo namreč izvajal:
- od 50 do 100 metrov od vodotoka brez imena,
- 500 metrov od vodotoka Črnec,
- 800 metrov od vodotoka Mali potok,
- 950 metrov od vodotoka Kopica,
- 900 metrov od vodotoka prvega reda Mura in
- 1.100 metrov od vodotoka prvega reda Ledava.
Na razdalji od 300 do 800 metrov od nameravanega posega sta vodnjaka za rabo termalne, mineralne ali termo-mineralne vode, pravico do njenega črpanja pa ima družba Sava Turizem, ki jo uporablja za ogrevanje in potrebe kopališča Terme Lendava.
V okolici so izdana tudi številna druga dovoljenja za rabo vode, in sicer so vrtine:
- 1.600 metrov od območja Natura 2020,
- 1.000 metrov od naravne vrednote državnega pomena Dolinski pašnik,
- 1.100 metrov od naravne vrednote lokalnega pomena Trimlini, kjer je gozd belega gabra,
- 1.600 metrov od naravne vrednote državnega pomena Mura in
- v bližini Petišovskega jezera.
Poleg tega se bo nameravani obseg izvajal:
- v bližini skladišča goriv Lendava, ki je obrat večjega tveganja za okolje,
- 1.200 metrov od naprave, ki je v lasti Nafte Petrochema v stečaju in lahko povzroči onesnaženje okolja večjega obsega,
- 1.600 metrov od naprave v lasti Leka, ki lahko prav tako povzroči onesnaženje okolja večjega obsega.
Ena od vrtin je tudi 500 metrov oddaljena od najbližjega stanovanjskega objekta.
Ukrepe, ki jih je Geoenergo obljubljal in s katerimi bi zmanjšali vpliv na okolje, pa je mogoče preveriti le v predhodnem postopku, so menili na Arsu.
Veleposlanico prijavil na KPK
Za dovoljenje za ekološko sporno črpanje plina v Pomurju je ob nedavnem obisku v Sloveniji lobiral tudi britanski zunanji minister Jeremy Hunt.
Britanska država je pred tem podjetju Ascent Resources, ki ima sedež v Londonu, pomagala "le" prek veleposlaništva v Sloveniji. Sredi novembra lani se je tako britanska veleposlanica Sophie Honey sestala z ministrom Lebnom, ki je javno nasprotoval črpanju plina v Pomurju.
Sophie Honey, britanska veleposlanica
Le nekaj dni pred tem je Leben odredil notranji nadzor nad postopki Arsa pri načrtovanem črpanju plina pri Petišovcih. Britansko veleposlanico so tedaj k ukrepanju pozivali tudi nekateri razjarjeni delničarji Ascent Resources, ki so na družabnem omrežju Twitter javno grozili Lebnu.
Takratni sestanek z veleposlanico se je končal s povišanimi toni. Ker jo je zanimalo, kdaj bo Arso izdal dovoljenja in kakšni so bili izsledki notranjega nadzora, jo je prijavil Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK). Na britanskem veleposlaništvu so pozneje odločno zanikali, da bi Sophie Honey kakorkoli poskušala vplivati na odločanje slovenskih organov.
Tako imenovani fracking v Pomurju je konec lanskega leta s položaja odnesel dotedanjega direktorja agencije Arso Joška Kneza.
Njegov odstop je neposredna posledica notranjega nadzora na delom agencije pri odobritvi dovoljenj za črpanje plina v Petišovcih, ki ga je lani odredil minister Leben. Na ministrstvu so namreč potrdili, da je posebna komisija ugotovila več nepravilnosti.
Pri dveh postopkih, povezanih z načrtovanim črpanjem plina v Pomurju, so se zgodile kršitve načel samostojnosti in neodvisnosti organa ter uradnih oseb. Komisija je posebej navedla dejstvo, da se "tujcem pritiski na slovenske uradnike ne zdijo nedopustni in nesporni in so jih pripravljeni ponoviti".
18