Torek, 14. 4. 2026, 7.40
1 teden, 3 dni
131 let po velikem potresu: zakaj je 80 odstotkov slovenskih nepremičnin še vedno nezavarovanih?
Posledice potresa ne pomenijo zgolj porušenih stavb. Tudi delne konstrukcijske poškodbe in požari, ki pogosto sledijo potresu, so lahko enako uničujoči in pogosto ostanejo brez ustreznega zavarovalnega kritja, opozarja Gregor Miklič, direktor področja razvoja premoženjskih zavarovanj v Zavarovalnici Sava.
Pozno ponoči na velikonočno nedeljo, 14. aprila 1895, je Ljubljana doživela potres, ki je za vedno spremenil podobo mesta. Danes, 131 let kasneje, o potresnem tveganju vemo bistveno več, a ravnamo le malo drugače. Tako na primer kar štiri petine stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji ostajajo brez potresnega zavarovanja.
Potres, ki je leta 1895 stresel Ljubljano, je v nadžariščnem območju povzročil učinke med osmo in deveto stopnjo po evropski makroseizmični lestvici. Takšna stopnja potresa na stavbah povzroča znatne do hude konstrukcijske poškodbe. Večina Ljubljančanov je tiho prepričana, da po velikem potresu sledi dolgo obdobje miru. Seizmologi takšni logiki nasprotujejo.
Dr. Blaž Vičič z agencije za okolje pojasnjuje: "Potres z učinki sedme stopnje ki povzroča razpoznavno gmotno škodo in ga prebivalci zelo močno občutijo, se v širšem območju Ljubljane pojavi povprečno vsakih sto let." Verjetnost, da se tak potres zgodi v življenjski dobi tipične stavbe, torej v približno 45 letih, je razmeroma visoka.
Mesto na prelomu
Ljubljana leži na območju z enim od višjih projektnih pospeškov tal v državi: 0,275 g, kar jo uvršča med najbolj ogrožene slovenske urbane točke. Mestno območje obdajajo aktivni prelomi z vseh strani: Vodiški na severu, Žužemberški na jugu, Idrijski zahodno. Za potres leta 1895 celo danes ne vemo točno, ob katerem prelomu se je zgodil.
Česar leta 1895 nismo mogli vedeti, danes beležimo sproti. Državna mreža potresnih opazovalnic letno zabeleži okrog dva tisoč lokalnih potresov. Paleoseizmološke raziskave, ki jih Arso izvaja skupaj z geološkim zavodom, segajo v čas pred pisnimi viri in kažejo, da bi potresno nevarnost na nekaterih območjih lahko podcenjevali.
"Prebivalci Ljubljane letno zaznajo med 25 in 80 šibkih ali komaj zaznavnih potresov in le enega ali dva z zmernimi učinki," pojasnjuje Vičič.
Ljubljana leži na območju z enim od višjih projektnih pospeškov tal v državi: 0,275 g, kar jo uvršča med najbolj ogrožene slovenske urbane točke. Mestno območje obdajajo aktivni prelomi z vseh strani: Vodiški na severu, Žužemberški na jugu, Idrijski zahodno. Za potres leta 1895 celo danes ne vemo točno, ob katerem prelomu se je zgodil.
Večina nepremičnin nezavarovana
Ob vsem tem brez potresnega zavarovanja še vedno ostaja približno 80 odstotkov stanovanjskih nepremičnin v Sloveniji.
Gregor Miklič, direktor področja razvoja premoženjskih zavarovanj v Zavarovalnici Sava, opozarja, da nizka stopnja zavarovanosti izhaja iz prepleta napačnih predstav. Pojasnjuje, da del ljudi verjame, da hud potres ne more prizadeti prav njih, drugi zmotno menijo, da je potres že vključen v osnovno zavarovanje, tretji pa računajo, da bo po morebitni katastrofi vsaj del bremena prevzela država.
Ob tem dodaja, da posledice potresa ne pomenijo zgolj porušenih stavb. Tudi delne konstrukcijske poškodbe in požari, ki pogosto sledijo potresu, so lahko enako uničujoči in pogosto ostanejo brez ustreznega zavarovalnega kritja.
Delež potresnega kritja v portfelju Zavarovalnice Sava se je sicer med letoma 2018 in 2025 povečal z 12 na približno 30 odstotkov. Napredek je opazen, vrzel pa ostaja velika. Okoli petina gospodinjstev v Sloveniji nima niti osnovnega premoženjskega zavarovanja, pojasnjuje Miklič, zaradi česar je verjetnost, da so zavarovanja tudi za primer potresa še bistveno manjša. "Zato je nezavarovanost hkrati vprašanje zavedanja, dostopnosti in sistema."
Gregor Miklič, direktor področja razvoja premoženjskih zavarovanj v Zavarovalnici Sava, opozarja, da nizka stopnja zavarovanosti izhaja iz prepleta napačnih predstav.
Pojasnjuje, da del ljudi verjame, da hud potres ne more prizadeti prav njih, drugi zmotno menijo, da je potres že vključen v osnovno zavarovanje, tretji pa računajo, da bo po morebitni katastrofi vsaj del bremena prevzela država.
Sistemska težava in predlagane rešitve
V ta namen so Agencija za zavarovalni nadzor, Slovensko zavarovalno združenje, ministrstvo za finance in ministrstvo za naravne vire in prostor skupaj z zavarovalnicami oblikovali delovno skupino, katere aktivnosti so osredotočene na segment, kjer je vrzel največja: večstanovanjske stavbe.
V njih živi 37 odstotkov Slovencev. Od približno 26 tisoč takšnih objektov jih ima potresno zavarovanje prek upravnika sklenjenih le okrog deset odstotkov.
V Sloveniji v večstanovanjskih stavbah živi 37 odstotkov prebivalcev. Od približno 26 tisoč takšnih objektov jih ima potresno zavarovanje prek upravnika sklenjenih le okrog deset odstotkov.
Miklič pojasni, zakaj individualna polica tega ne reši. "Če stavba kot celota ni zavarovana, individualno zavarovanje posameznega stanovanja ne reši širšega problema obnove celotne večstanovanjske stavbe. Zavarovani lastnik je sicer upravičen do izplačila škode na zavarovanem stanovanju, vendar parcialne rešitve v skupnosti etažnih lastnikov ne morejo nadomestiti sistemsko urejenega zavarovanja celotnega objekta."
Delovna skupina predlaga obvezno potresno zavarovanje za večstanovanjske objekte, uvedeno prek upravnikov. Za lastnike, ki si premije ne morejo privoščiti, predlog predvideva subvencijo.
"Ne gre za novo infrastrukturo," poudarja Miklič. "Mehanizem pri upravnikih že obstaja." Po njegovih ocenah bi ukrep zavarovanost v tej kategoriji lahko dvignil z 20 na okrog 50 odstotkov. To bi pomenilo znaten prispevek k večji zavarovanosti večstanovanjskih stavb, ki bi odpravil pomemben del zdajšnje vrzeli, ocenjuje Miklič.
