Bratuškova na celjskem sejmišču odprla 46. Mos, gospodarstveniki zaskrbljeni

Kot je dejala tisti, ki vodijo podjetja, vedo, kaj je možno narediti v tako kratkem času. Po njeni oceni je vlada v tem času naredila kar veliko.

Med skoraj polletnimi dosežki vlade je tako izpostavila zmanjšanje števila brezposelnih za 7658 na 116.000, kar je še vedno absolutno preveč. Dejala je, da se je letos izvoz povečal za 2,3 odstotka, edini davek, ki se je dvignil, je bil davek na dodano vrednost.

Bratušek: Največji problem gospodarstva visoka zadolženost podjetij Premierka je dejala, da so v rebalansu državnega proračuna zagotovili denar za ukrepe, ki so namenjeni predvsem malim in srednjim podjetjem. V torek je tako bila podpisana pogodba s SID banko, v kateri so za gospodarstvo zagotovili 500 milijonov evrov. Gre za povratna sredstva, kredite, ki bodo podjetnikom zagotovili tudi financiranje obratnega kapitala, kar je v tem trenutku velik problem, meni Bratuškova.

Največji problem gospodarstva v tem trenutku je po oceni premierke zelo visoka zadolženost podjetij. "Praktično takoj po nastopu vlade smo se lotili priprave zakonodaje, ki bo sistemsko uredila razdolževanje podjetij. Zelo sem začudena, ko slišim, da na gospodarski zbornici predlaganemu zakonu nasprotujejo. Res bodo v tem postopku razdolževanja podjetij lastniki podjetij tisti, ki bodo utrpeli izgube, bodo pa ohranjena delovna mesta in to naj bi bil naš cilj. Zakon je pripravljen, potekajo še zadnja usklajevanja tudi z mednarodnimi institucijami, verjamem, da bo sprejet do konca leta. To je vsekakor ukrep, ki ga naše gospodarstvo nujno potrebuje," je dejala.

Pojasnila je tudi, da je državni proračun avgusta izkazoval presežek v višini 13 milijonov evrov. Proračun, ki smo ga podedovali, tako Bratuškova, pa je predvideval za eno milijardo evrov primanjkljaja.

Gospodarstvu in zbornicam je premierka ponudila roko, da sodelujejo in skupaj poiščejo rešitve, ki bodo Slovenijo peljale naprej. "Moja edina želja je bila, da delamo to za mizo, brez medijev. Najlepša hvala tudi s tega mesta za posredovano gradivo in lahko verjamete, da smo ga vzeli zelo resno. Razočarana sem, da se drugega dela dogovora niste držali in je očitno bolj kot rezultat in ukrepi pomemben piar. Marsikaj je bilo v zadnjih letih narobe, se pa stvari za nazaj ne dajo spreminjati. Prepričana sem, da smo v prvih šestih mesecih naredili vse, kar smo v tem kratkem času lahko. Pred nami so težke naloge, tega se zavedamo in ne bojimo," pravi Bratuškova.

Nagovor je sklenila z besedami, da če bi imela njena vlada tako enotno podporo, kot jo ima slovenska košarkaška reprezentanca, bi lahko bili rezultati bistveno boljši, na žalost pa v naši državi vsaka vrsta še vedno navija po svoje, za svoj cilj.

Na besede premierke so se odzvali na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so zapisali v sporočilu, si je premierka danes na račun gospodarstva privoščila "poceni piar, na račun zbornice pa groba podtikanja". Po navedbah GZS predlagane rešitve za razdolžitev gospodarstva pomanjkljivo ščitijo navadne upnike, dolžniki pa bi lahko zlorabili tudi institut prisilne poravnave.

GZS pozdravlja uvedbo poenostavljene prisilne poravnave Zbornica tudi opozarja, da predlagane rešitve med drugim ne vsebujejo oceno učinkov na gospodarstvo, pravna varnost gospodarskih subjektov zaradi urejanja tematike v dveh zakonih pa ni zagotovljena.

GZS pa pozdravlja uvedbo poenostavljene prisilne poravnave, ki bo prožna, logistično lažje izvedljiva in cenejša. Strinjajo se tudi z vključitvijo malih podjetij, ne le samostojnih podjetnikov in mikro podjetij, v institut poenostavljene prisilne poravnave.

Po besedah predsednika upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Branka Meha se že 46. leto trudijo obrtnikom in podjetnikom zagotavljati prostor, kjer lahko vsako leto razstavijo in pokažejo svoje storitve, produkte in inovacije. Ponosen je, da zbornica že od samega začetka sodeluje pri razvoju tega pomembnega mednarodnega sejma obrti in podjetništva. Prav obrtniki so bili po njegovi oceni tudi pobudniki prvega obrtnega sejma.

"Kot predstavnik obrtnikov in malih podjetnikov lahko povem, da smo iz dneva v dan bolj zaskrbljeni nad svojo usodo, saj nam poslovno okolje v Sloveniji ne omogoča niti preživetja, kaj šele napredek. Da smo v zares kritični situaciji, iz katere ni in ni videti izhoda, kaže tudi letošnja lestvica globalne konkurenčnosti, na kateri je Slovenija nazadovala za šest mest. Glede na ugotovitve raziskave je največja ovira za poslovanje v Sloveniji dostop do virov financiranja, poročilo pa izpostavlja tudi neučinkovite birokratske postopke in restriktivno delovnopravno zakonodajo," je dejal Meh.

Poudaril je tudi, da vlada po eni strani nenehno govori o tem, da bi morali povečati konkurenčnost gospodarstva, po drugi strani pa sprejema ukrepe, ki našo konkurenčnost zmanjšujejo. Poleg že tako prevelike obremenitve dela s prispevki in davki, številnih birokratskih ovir, davčnih bremen, nezmožnosti dobiti bančna posojila, nam grozi še davek na nepremičnine, je opozoril Meh.

Opozorila pred katastrofalnimi posledicami davka na nepremičnine Po izračunih obrtne zbornice bi to v povprečju pomenilo od dva- do štirikrat višjo obremenitev nepremičnin v poslovni in industrijski rabi od sedanje. Skrb zbujajoče za Meha je, da je povečanje davčnega bremena podjetij na račun obdavčitve nepremičnin povsem v nasprotju s priporočili in mnenji Sveta EU glede reševanja finančne krize v Sloveniji. Ti namreč predvidevajo pospešitev gospodarske rasti in zaposlovanja. Zato v OZS odločno nasprotujejo sprejetju novega predloga zakona o davku na nepremičnine in vlado ponovno pozivajo k treznemu razmisleku. Opozarjajo, da bodo posledice katastrofalne.

Meh je vladi in resornim ministrstvom sporočil, da obrtniki in mali podjetniki enostavno ne bodo prenesli nobenih dodatnih obremenitev več.

Izvršna direktorica družbe Celjski sejem Breda Obrez Preskar pa je povedala, da si je v sedmih sejemskih dneh možno ogledati ponudbo 1585 razstavljavcev iz 34 držav. Dogajanje bo letos posebej zaznamovala Turčija, saj se bo prvič v zgodovini sejma zgodila nacionalna predstavitev kakšnega gospodarstva. Ena največjih gospodarskih zbornic na svetu Istanbulska gospodarska zbornica je na 46. Mos pripeljala turški zasebni sektor, ki si želi tesnejšega poslovnega sodelovanja s slovenskimi podjetji in podjetji iz širše regije.