Sreda, 7. 3. 2018, 10.38
6 let, 1 mesec
Bo sodišče Jurija Schollmayerja poslalo v osebni stečaj?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.
5,36
6
Ljubljanski poslovnež, ki se je v preteklosti lotil več velikopoteznih projektov, a so se eden za drugim klavrno končali, je pred bankrotom.
Na okrožnem sodišču v Ljubljani je danes dopoldan potekal narok za začetek osebnega stečaja Jurija Schollmayerja. Kdo ga je predlagal in kolikšne neporavnane dolgove ima, ni znano.
Schollmayer včeraj ni želel dajati izjav. "Gre za zasebno zadevo, ki traja že zelo dolgo," je bil skop s pojasnili. Zagotovil je le, da pobuda za osebni stečaj ni povezana z nepremičninskimi projekti. "Vsi so bili prodani in banke poplačane," je poudaril.
Poslovnež, ki se je v zadnjih letih že večkrat znašel na zatožni klopi, je imel sicer veliko težav z upniki svojih propadlih podjetij.
Nakupovalno središče na Brniku
Schollmayer se je namreč zapletel v hud spor z lizinško hišo Raiffeisen Leasing, ki je bila njegov "hišni" financer in ga je v zadnjem desetletju podprla z več deset milijoni evrov.
Lizinška hiša je financirala tudi dva njegova največja nepremičninska projekta.
Prvi je bila gradnja 30 milijonov evrov vrednega in 21 tisoč kvadratnih metrov velikega nakupovalnega outlet središča pri letališču na Brniku. Postavili bi ga na zahodnem predelu tako imenovanega letališkega mesta.
Projekt je propadel, na zaseženih zemljiščih pa je že začel rasti distribucijski center družbe Cargo-Partner.
Preprodaje zemljišč pod Krvavcem
Z lizinško hišo se je Schollmayer lotil tudi projekta Center Jezerca, okrog 50 milijonov evrov vredne gradnje apartmajskega naselja pod Krvavcem. Načrtoval ga je skupaj z ameriškimi vlagatelji.
Tudi ta projekt nikoli ni zaživel, zaradi sporne preprodaje zemljišč pa so poslovnežu in še dvema partnerjema sodili zaradi suma kaznivega dejanja goljufije in davčne zatajitve.
Približno 30 tisoč kvadratnih metrov zemljišč na Jezercih pod Krvavcem je kupovalo podjetje Mab invest, ki je bilo po mnenju tožilstva slamnato, in jih nato po trikratni ceni prodalo projektni družbi Center Jezerca v lasti Schollmayerja.
Zahteval stečaj lizinške hiše
Ko se je Schollmayerju leta 2012 zalomilo in je lizinška hiša zahtevala vračilo izposojenega denarja, se je Schollmayer začel na vse načine boriti za preživetje nepremičninskih projektov.
Raiffeisen Leasing je namreč zahteval stečaj njegovega podjetja Red Ing, a mu je Schollmayer vrnil in leta 2014 predlagal stečaj lizinške družbe.
Zaradi nespametnega financiranja nepremičninskih projektov in visokih slabitev nasedlih naložb je imel namreč Raiffeisen Leasing v tistem času za kar 40 milijonov evrov več obveznosti kot premoženja. Negativni kapital pa je eden izmed zakonskih pogojev za razglasitev insolventnosti.
S tem je avstrijsko finančno skupino Raiffeisen Bank International (RBI) prisilil v 44 milijonov evrov vredno dokapitalizacijo slovenske odvisne družbe.
Obnovil in izgubil dvorec v Brdih
Lizinška hiša mu je pomagala tudi pri nakupu in obnovi dvorca Gredič v Goriških brdih, širši javnosti znanega iz nanizanke Ena žlahtna štorija.
Ko so Schollmayerjeva podjetja prenehala odplačevati mesečne obroke, se je Raiffeisen Leasing odločil za zaseg in prodajo srednjeveškega dvorca z restavracijo, vinsko kletjo in prenočišči. Dvorec danes upravlja družina Simčič z domačije Medot, ki slovi po odličnih peninah.
Osebno poroštvo za projekt je sicer dala nekdanja partnerica Schollmayerja Alja Brglez, šefinja kabineta aktualnega predsednika Boruta Pahorja.
Ostal tudi brez družinskega gradiča
Zaradi propada projektov in stečaja nepremičninskih podjetij je Schollmayer izgubil tudi družinski gradič Koča vas v Markovcu nedaleč od Babnega Polja.
Ta je bil konec 19. stoletja obnovljen in do konca druge svetovne vojne v lasti družine Schollmayer.
Kako je obogatel Schollmayer
Jurij Schollmayer se je kot uspešni menedžer uveljavil v 90. letih prejšnjega stoletja, ko je na noge postavil Big Bang (tedaj še pod imenom Bofex), danes največjega ponudnika zabavne elektronike in bele tehnike v Sloveniji. Leta 2002 ga je prodal Merkurju.
V istem letu je kot rešitelj prevzel prezadolženega ljubljanskega nogometnega prvoligaša Olimpija. Z njim je prišla serija novih finančno močnih sponzorjev, v Ljubljano pa je pripeljal tudi hrvaškega reprezentanta Roberta Prosinečkega.
Že večkrat na zatožni klopi
Na okrožnem sodišču so Schollmaterja leta 2002 kot direktorja družbe BeBe zaradi davčne utaje v višini okoli 135 tisoč evrov obsodili na pogojno kazen enega leta zapora s triletno preizkusno dobo. Po pritožbi so ga oprostili vseh obtožb.
Leta 2015 se je moral v zasebni tožbi nekdanjega partnerja v podjetju Big Bang Music Dragana Todorovića zagovarjati še pred očitki zlorabe položaja.
Schollmayer naj bi decembra 1999 predčasno razdrl pogodbo za najem prostorov, s čimer naj bi Todoroviću nastala velika premoženjska škoda. Konec lanskega leta so ljubljanskega poslovneža oprostili obtožb, saj je kaznivo dejanje že zdavnaj zastaralo.
6