Petek, 6. 5. 2016, 5.30
7 let, 1 mesec
Bo Slovencu Mihaelu Karnerju uspelo premagati ZDA?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
8,38
2
Domnevni "kralj steroidov" Mihael Karner, avstrijski zdravnik, ki mu grozi smrtna kazen, menedžerji Volkswagna … Vsi bodo prihodnji teden čakali na mnenje generalnega pravobranilca Sodišča EU, ki jim bo morda za vedno onemogočilo njihovo izročitev ZDA in drugim državam, nečlanicam EU. Sloveniji o tem vprašanju v letu dni ni uspelo oblikovati mnenja.
54-letni avstrijski zdravnik dr. Eugen Adelsmayr živi precej drugače kot številni njegovi kolegi. Ne obiskuje mednarodnih konferenc v Berlinu ali Londonu, ne hodi službovat v druge države ali na dopust v tujino. Dr. Adelsmayr že štiri leta ne sme zapustiti Avstrije. V nasprotnem primeru mu grozi smrtna kazen.
Leta 2012 ga je sodišče v Dubaju, kjer je dr. Adelsmayr sedem let vodil oddelek intenzivne nege v eni od tamkajšnjih bolnišnic, v odsotnosti obsodilo na dosmrtno zaporno kazen. Spoznalo ga je za krivega umora pacienta. Ta je umrl zaradi zastoja srca, ki naj bi ga z odreditvijo povišanega odmerka morfija povzročil prav dr. Adelsmayr.
"V Dubaju mi grozi smrtna kazen"
Po dubajskih zakonih je za umor predvidena tudi smrtna kazen, če so člani sodnega senata o tem enotnega mnenja. V njegovem primeru niso bili, zato jo je odnesel "le" z obsodbo na dosmrtno ječo. A le za zdaj. "Če zapustim Avstrijo, obstaja nevarnost, da me v katerikoli evropski državi aretirajo in pošljejo v Dubaj, kjer se bo sojenje ponovilo," je v pogovoru za Siol.net povedal dr. Adelsmayr.
V prihodnjih dneh bo avstrijski zdravnik nestrpno čakal na novice iz Luksemburga. V torek bo namreč generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Yves Bot izdal mnenje v zadevi, ki bo imela velike posledice za njegovo nadaljnje življenje in delo.
54-letni avstrijski zdravnik dr. Eugen Adelsmayr že štiri leta ne sme zapustiti Avstrije. V nasprotnem primeru mu grozi smrtna kazen.
Od Karnerja do Volkswagnovih menedžerjev
Med tistimi, ki si veliko obetajo od tega dne, so tudi domnevni trgovec s steroidi Mihael Karner, čigar izročitev od Avstrije že skoraj pet let zahtevajo ZDA, ter več drugih državljanov članic EU, ki so se znašli v kazenskih postopkih v različnih državah sveta in na Interpolovih tiralicah.
Med njimi recimo tudi nekdanji vodilni menedžerji nemškega avtomobilskega velikana Volkswagen, proti kateremu ameriške oblasti vodijo preiskavo zaradi goljufanja pri testih izpušnih plinov. Prav tako državljani članic EU, ki jih v ZDA preganjajo zaradi hekerskih vdorov ali drugih kaznivih dejanj.
Kaj bo na vprašanji odgovoril pravobranilec?
Pravobranilec Sodišča EU bo uradno odgovoril na dve vprašanji, ki ju je mogoče združiti v eno: ali lahko prva država članica EU, ki na svojem ozemlju aretira državljana druge države članice EU, tega izroči ZDA, Rusiji ali katerikoli drugi državi, če ta druga država članica EU tega ne dovoljuje? Ključna dilema je, ali prva država članica EU z izročitvijo krši 18. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije. Ta namreč prepoveduje vsakršno diskriminacijo glede na državljanstvo.
Mnenju pravobranilca bo sodišče zelo verjetno sledilo tudi pri pisanju sodbe, ki bo predvidoma znana do konca leta. Ta odločitev utegne imeti tektonske posledice na področju evropskega pravnega reda in postopkov izročanja oseb tretjim državam.
V torek bo generalni pravobranilec Sodišča Evropske unije Yves Bot izdal mnenje v zadevi, ki bo imela velike posledice za nadaljnje življenje Mihaela Karnerja.
Estonec, ki so ga iz Latvije želeli Rusi
Začetek zgodbe sega v lanski april. Takrat se je latvijsko vrhovno sodišče za pomoč pri odločanju o tem, ali bo Rusiji izročilo domnevnega trgovca z mamili Alekseja Petruhina, čeprav Latvija svojih državljanov ne izroča, obrnilo na Sodišče EU. Sodišče v Rigi se je namreč znašlo v dilemi, ali bi moralo na ozemlju Latvije Petruhinu zagotoviti enako raven pravnega varstva, kot jo uživajo preostali državljani Latvije.
Že septembra 2015 so v Luksemburgu na mizo dobili tudi primer dr. Adelsmayrja. Sodišče v Linzu je zanimalo, ali člen nemške ustave, ki prepoveduje izročanje nemških državljanov tretjim državam, velja tudi za državljana Avstrije, ki je na ozemlju Nemčije.
Italijanski poslovnež, ki zaradi izročitve toži Nemčijo
"Čeprav v Dubaju ne upoštevajo minimalnih pravnih standardov, predpisanih v EU, obstaja nevarnost, da me katera od članic EU izroči tja. Ne glede na to, da mi v Dubaju grozi smrtna kazen, ki je v EU prepovedana," je povedal dr. Adelsmayr.
Marca letos je enako storilo sodišče v Berlinu v primeru italijanskega poslovneža Romana Pisciottija. Tega je Nemčija leta 2014 izročila ZDA – kot prvega državljana katere od članic EU – zaradi sodelovanja v kartelnem dogovarjanju proizvajalcev cevi za naftno industrijo. Pisciotti je proti Nemčiji vložil tožbo, v kateri ji očita kršenja temeljnih načel evropskega prava.
"Čeprav v Dubaju ne upoštevajo minimalnih pravnih standardov, predpisanih v EU, obstaja nevarnost, da me katera od članic EU izroči tja. Ne glede na to, da mi v Dubaju grozi smrtna kazen, ki je v EU prepovedana," je povedal avstrijski zdravnik Adelsmayr.
Med slovenskimi državljani, ki z velikim zanimanjem pogledujejo v Luksemburg, je verjetno najbolj znan Mihael Karner, proti kateremu so ZDA vložile obtožnico zaradi nezakonite trgovine s steroidi in pranja denarja. Grozi mu do štirideset let zapora.
"Želim si le poštenega sojenja"
Že lani je urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem finančnem ministrstvu na območju ZDA zamrznil premoženje podjetij in oseb, povezanih s Karnerjem, svojim državljanom pa prepovedal poslovanje z njimi. Po oceni ameriških oblasti je Karner z domnevnim nezakonitim početjem zaslužil okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Karner, ki se je leta 2012 vrnil v Slovenijo, očitke ameriških oblasti pa zanika, nam je dejal, da bo dogajanje na Sodišču EU pozorno spremljal. Če bo to razsodilo njemu v prid, bo lahko recimo spet obiskal Avstrijo, saj ga ta ne bo smela izročiti ZDA.
Kljub vsemu na odločitev iz Luksemburga verjetno najbolj nestrpno čaka dr. Adelmayr: "Veliko si obetam. Želim si le poštenega sojenja, na katerem bom lahko dokazal svojo nedolžnost. To mi je v Avstriji, kjer so zoper mene uvedli in nato opustili preiskavo, že uspelo," je dejal.
Neuradno: Dubaj ne izroči Peklarja, ker želi prevod sodnega spisa
Zanimivo je, da so v Dubaju sami precej bolj zadržani pri izročanju tujih državljanov. To dokazuje tudi primer slovenskega poslovneža Leonarda F. Peklarja, nekdanjega lastnika propadlega svetovalnega podjetja Socius in predsednika nadzornega sveta Telekoma Slovenije v času vlade LDS, ki se že skoraj dve leti izogiba sojenju v Sloveniji.
Peklar je še vedno v Dubaju, čeprav je ministrstvo za pravosodje vso dokumentacijo – po diplomatski poti in prek Interpola – v Združene arabske emirate posredovalo že v začetku lanskega poletja. Iz Dubaja so ministrstvo prosili za dodatne listine in jih še pred koncem leta tudi dobili.
Po neuradnih informacijah v Dubaju vztrajajo pri arabskem prevodu celotnega sodnega spisa, ki zajema več tisoč strani listin, vključno z izjavami prič. To bi lahko postopek izročitve še precej zavleklo.
Slovenija glede (ne)izročanja brez mnenja
Slovenija v zadevo Petruhin ni vključena, državno pravobranilstvo pa mnenja naše države o njej ni poslalo v Luksemburg. Zakaj ne? Ker ga Slovenija v letu dni ni sprejela.
Na pravobranilstvu so nam pojasnili, da so 28. maja lani trem ministrstvom (za notranje in zunanje zadeve ter pravosodje) poslali predlog za sprejetje predhodne odločbe v zadevi. "O konkretni zadevi nismo prejeli nobenega odziva," so nam pojasnili.
Razlaga, ki jo sprejme Sodišče EU, je sicer obvezna za vse države članice. "S tega vidika je nujno, da država spremlja te postopke, četudi se vanje aktivno ne vključi – to nalogo zanjo opravlja državno pravobranilstvo, ki pristojne resorje s potekom in odločitvami Sodišča EU tudi seznanja," so še poudarili na pravobranilstvu.
2