Torek, 3. 11. 2015, 10.01
7 let
Bo Jazbec prestavil v višjo prestavo pri prodaji NLB?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
3
Prodaja NLB je vsaj dveletni proces, meni prvi mož banke Janko Medja. A dve leti pred rokom za izpolnitev zaveze Bruslju, po kateri mora država prodati večino banke, postopek stoji.
Decembra bo dve leti, odkar se je država ob 1,5-milijardni dokapitalizaciji NLB pri Evropski komisiji zavezala, da bo do konca leta 2017 delež v banki zmanjšala na 25 odstotkov plus ena delnica.
Kaj smo od takrat naredili za izpolnitev te zaveze? Znano je, da bo prodaja izvedena s prvo javno ponudbo delnic (IPO). Finančno ministrstvo je za izvedbo postopka pooblastilo SDH, ki bo najprej v sodelovanju z vodstvom NLB pripravil program uvrstitve delnic na mednarodno borzo, so nam sporočili z ministrstva.
Prodajalcem se ne mudi
Prvi mož banke Janko Medja je junija po poročanju STA dejal, da je prodaja NLB vsaj dveletni proces. Če bi Slovenija želela v skladu z zavezo prodati delež do konca leta 2017, bi proces morali začeti že v drugi polovici letošnjega leta, je presodil.
A na SDH, ki je v zadnjih tednih v središču zanimanja javnosti zaradi kadrovskih menjav – vodenje holdinga je prevzel prav nekdanji NLB-jevec Marko Jazbec –, se s projektom očitno (še) ne ukvarjajo. "Časovnice prodajnih postopkov ne komentiramo. Ko se bo prodajni postopek NLB začel, bomo v skladu z ustaljeno komunikacijsko prakso o tem obvestili javnost," so nam sporočili.
Kaj pa, če zavez ne izpolnimo?
Vprašanje je, ali se lahko vlada prodaji izogne. Kaj se bo zgodilo, če prodaje ne izvedemo do roka? Pooblaščenec Evropske komisije bi v tem primeru pridobil pooblastilo, da proda nekatera hčerinska podjetja NLB na Balkanu, a tudi v tem primeru zaveza o prodaji večinskega deleža ostaja, so nam pojasnili na finančnem ministrstvu. V odgovoru na poslansko vprašanje poslanca ZL Mihe Kordiša so med drugim zapisali še, da bi neizpolnitev zavez pomenila tudi, da bi 1,5-milijardna pomoč iz leta 2013 dobila status nedovoljene državne pomoči. Bruselj bi lahko po navedbah ministrstva od banke zahteval vračilo, kar bi imelo – kot ocenjujejo – nepopravljive posledice za finančni položaj banke in tudi stabilnost slovenskega finančnega sistema.
Tveganje političnega vmešavanja
Analitik Alte Invest Matej Šimnic je mnenja, da se bo država držala danih zavez. Za sam postopek – torej pripravo dokumentov in predstavitve – je po njegovem mnenju še dovolj časa. Za primerjavo navaja angleško bančno skupino Lloyds, ki je za prodajo hčerinske TSB Bank (ta je bila posledica zaveze Bruslju) potrebovala dobrega pol leta, vključno s prilagajanjem poslovanja.
Meni pa, da je na drugi strani vprašanje, kakšen bo iztržek države. Prvi znak, ki bi lahko odganjal vlagatelje, je po njegovem mnenju aktualno politično vmešavanje v uprave paradržavnih institucij, dodatno bi lahko zanimanje – in s tem ceno, ki so jo vlagatelji pripravljeni ponuditi – znižala odločitev vlade, da bo država v NLB ohranila 25 odstotkov plus eno delnico, preostalo pa prodala po načelu razpršenega lastništva.
"Razpršeno lastništvo je sicer v teoriji pozitivno, vendar v primeru Slovenije in NLB to dolgoročno ni najboljši korak. Javna ponudba in obenem ohranitev 25 odstotkov lastniškega deleža plus ene delnice namreč pomenita, da bo tudi v prihodnje največjo banko nadzorovala država. "
Ali menite, da bo NLB prodana?
Stranke smo vprašali, ali menijo, da bo v skladu z zavezo Evropski komisiji prodana do konca leta 2017.
SMC: SDH je dolžna NLB prodati do konca leta 2017
V SMC ne moremo ocenjevati časovnice delovanja SDH, saj z njo kot stranka nismo seznanjeni. SDH je sicer dolžna slediti strategiji upravljanja z državnim premoženjem, v kateri je NLB opredeljena kot pomembna naložba, in izpolniti zavezo, ki jo je dala Republika Slovenija, po kateri mora v primeru NLB zmanjšati kapitalske naložbe na 25 % + 1 delnico do 31. decembra 2017.
SD: Pričakujemo, da bo NLB prodana v roku
"Kdaj in kako bo SDH izvedel aktivnosti pri vodenju postopka v zvezi z NLB, je na podlagi pooblastila vlade na vodstvu državnega holdinga, v SD pa pričakujemo, da bodo te aktivnosti izvedene v rokih, ki so bili določeni, in da bo na koncu postopka upoštevana strategija upravljanja državnega premoženja, kjer je v klasifikaciji jasno zapisano, da je NLB za Slovenijo pomembna naložba."
NSi: Bomo spet plačevali davkoplačevalci?
"V NSi se v luči zadnjih vladnih intervencij v SDH sprašujemo, kako lahko vlada Mira Cerarja prepusti vodenje prodaje NLB nekdanjemu članu uprave NLB Marku Jazbecu in nadzornici SDH, predsednici uprave NLB Vita Barbari Smolnikar? Bomo davkoplačevalci morali ponovno plačati 1,55 milijarde evrov, če NLB ne bo prodana do konca leta 2017, s čimer bomo kršili zaveze Evropski komisiji? Kdo bo za to odgovarjal? "
ZL: Za NLB ne bomo iztržili veliko
"Država bi morala ohraniti zdajšnji 100-odstotni delež ter spremeniti cilje in način upravljanja banke, da ne bi bili izključno profitni. NLB je po prodaji NKBM in verjetni prodaji Abanke edina slovenska banka, ki ne bo hčerinsko podjetje tuje banke. Izkušnje iz NKBM kažejo, da ne bo mogoče iztržiti niti knjigovodske vrednosti, čeprav ima banka skoraj 23-odstotno kapitalsko ustreznost. Izkušnje z nekdanjim solastnikom NLB, belgijsko KBC, ki je tudi sama potrebovala ogromno državno pomoč, kažejo, da tuje komercialne banke ne izboljšajo poslovanja svojih hčera v Sloveniji. Vprašanje je tudi, ali bo po izbrisu podrejenih obveznic in razlastitvi malih delničarjev kdorkoli zainteresiran za razpršeno lastništvo v NLB (določeno s strategijo upravljanja), torej bo cena nizka. "
Iz DeSUS in SDS odgovorov nismo prejeli.
