Bo EU s sankcijami proti Rusiji ustavila gradnjo plinovoda Južni tok?

Podatki so v javnost pricurljali po sestanku predsednika Evropske komisije Joseja Manuela Barrosa s politiki vladajoče Socialistične stranke v Bolgariji. Barroso je politični vrh evropske članice opozoril, naj ne poskuša preprečiti zaostritev sankcij proti Rusiji zaradi priključitve Krima, ki bi lahko vodile v zamrznitev projekta Južni tok.

Barroso: V Bolgariji na delu ruski agenti "Bodite zelo previdni," je bolgarske voditelje opozoril vodja komisije. "Vem, da so v Bolgariji ruski agenti, ki se trudijo skleniti bilateralni dogovor s Kremljem glede gradnje Južnega toka in s tem preprečiti uveljavitev sankcij EU," naj bi po poročanju britanskega časnika dejal Barroso.

Gradnja skoraj 2500 kilometrov dolgega plinovoda Južni tok, ki bo ruski plin pod Črnim morjem prek Bolgarije, Srbije, Madžarske in Slovenije pripeljal v Italijo, naj bi bila končana do leta 2015. Gradnja že poteka v Rusiji, Bolgariji in Srbiji. Samo naložba v Sloveniji, kjer gradnje ni mogoče pričakovati pred letom 2014, naj bi presegla milijardo evrov.

Pod morjem bodo plinovod gradili ruski plinski gigant Gazprom, francoski EDF, nemški Wintershall in italijanski Eni, na kopnem pa Gazprom in družbe iz posameznih držav.

Napast: Projekt je že davno presegel korporativne okvirje Predsednik uprave in glavni direktor družbe Geoplin Boštjan Napast je za morebitne namere EU izvedel iz tujih medijev. "Dejstvo je, da je sam projekt že davno presegel korporativne okvirje in postal dnevna diskusija najvišjih političnih predstavnikov na nivoju EU in očitno tudi širše, kar v naši družbi tudi budno spremljamo," je pojasnil Napast.

"Operativne aktivnosti projekta potekajo nemoteno in zastojev nismo zaznali, kar nam potrjujejo tudi informacije Gazproma," je še dejal prvi mož družbe Geoplin, ki bdi nad gradnjo v Sloveniji. Morebitnih političnih sankcij proti Rusiji Napast ni želel komentirati.

"Gradnja Južnega toka je nesmiselna" Glavno vlogo pri gradnji Južnega toka sicer igra ruski plinski koncern Gazprom, ki ga vodi oligarh Aleksej Miller, ta pa je blizu predsedniku Vladimirju Putinu. Gazprom je v začetku meseca Ukrajini plin podražil za 40 odstotkov. Pomemben evropski člen v Gazpromu je bil tudi nekdanji nemški kancler Gerhard Schroeder, ki je po porazu na parlamentarnih volitvah zasedal pomembne položaje v tem plinskem velikanu.

"Gradnja Južnega toka je nesmiselna. Evropa zaradi novega plinovoda ne bo dobila več plina, njegov edini namen je, da se izogne politično nestabilni Ukrajini. Politika EU je trenutno usmerjena v velike napore za zagotovitev sredstev, s katerimi bi rešili obubožano Ukrajino," je za Telegraph dejal profesor z londonske univerze City Alan Riley.

Moskva se na najnoveše zaplete o gradnji plinovoda še ni odzvala, je pa Putin včeraj še dodatno prilil olja na ogenj. EU je pozval naj finančno podpre Ukrajino, ob tem pa ni izključil možnosti, da bi morala Ukrajina vnaprej plačevati za ruski plin. "Kolikor bodo plačali, toliko (plina) bodo dobili," je dejal.