stanovanja
nepremičnine
Torek, 25. 8. 2020, 4.01
4 leta, 4 mesece
Bo dogajanje na evropskem nepremičninskem trgu vplivalo tudi na Slovenijo?
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
5,59
12
Povprečna cena rabljenega stanovanja na ravni države je v prvem polletju letos prvič presegla mejo 1.900 evrov na kvadratni meter.
Pandemija koronavirusne bolezni covid-19 in negotovost, ki jo bolezen prinaša, sta močno vplivali na gospodarske razmere po vsem svetu. Posledice bodo čutile tudi vse vrste nepremičnin, večina evropskih držav pa si do konca leta ne bo opomogla. O vplivu pandemije na slovenski nepremičninski trg je še prezgodaj govoriti.
V najnovejši raziskavi nepremičninskega podjetja RE/MAX Evropa o vplivih koronavirusne bolezni na evropski nepremičninski trg je sodelovalo več kot dva tisoč njihovih posrednikov in menedžerjev iz 27 evropskih držav. Vprašanja v raziskavi so se nanašala na vpliv pandemije na prodajo nepremičnin in cene nepremičnin v Evropi.
Pandemija v Evropi je porodila številna vprašanja, kaj se bo zgodilo z nepremičninskim trgom. Obstajajo namreč strahovi pred gospodarsko recesijo, v porastu je tudi brezposelnost.
Igor Horvat je prepričan, da bodo ljudje, ki bodo obdržali stabilnost in službe, postali še aktivnejši pri nakupih, predvsem na stanovanjskem delu.
"Čeprav naj bi covid-19 negativno vplival na evropske nepremičninske trge, kaže, da je stanovanjski trg v primerjavi s poslovnimi nepremičninami razmeroma odporen proti krizi. V Evropi povpraševanje po stanovanjih še naprej presega ponudbo nepremičnin," rezultate raziskave komentira Igor Horvat, direktor RE/MAX Slovenija.
Opozarja sicer, da si večina evropskih držav do konca leta ne bo opomogla, vendar dodaja, da trenutno stanje ni značilen gospodarski padec. "Nepremičninski trg se je že večkrat izkazal za krizno odpornega in nepremičnine bodo še naprej dobra dolgoročna naložba, kot so bile do zdaj," napoveduje.
Slika v Sloveniji bo jeseni bolj jasna
Horvat je prepričan, da bodo ljudje, ki bodo obdržali stabilnost in službe, postali še aktivnejši pri nakupih, predvsem na stanovanjskem delu.
"Menim, da se bo šele jeseni razkrilo, kakšne posledice ima epidemija oziroma trenutne razmere na povpraševanje in ponudbo ter s tem na cene nepremičnin," pravi Horvat.
Ob tem spomni, da so banke poslale v obtok velike količine denarja za reševanje posledic krize, da Slovenci hranimo na bankah skoraj 22 milijard evrov in da danes veliko razmišljamo o vrednosti denarja.
"Donosi od bančnih vlog so minimalni, vrednosti delnic pa so nepredvidljive, zato so naložbe v nepremičnine danes postale alternativa finančnim naložbam in klasičnim oblikam varčevanja. Menim, da bo morebitni padec cen nevtraliziran predvsem zaradi nakupov naložbenih nepremičnin, ki postajajo v zadnjem času tudi v Sloveniji ena od vedno bolj zanimivih oblik plemenitenja premoženja posameznikov. To so nepremičnine, ki jih ne kupimo za lastno uporabo, ampak za oddajanje v najem z namenom zagotavljanja večjih donosov, kot nam jih ponuja varčevanje na banki, nakup delnic ali druge aktualne oblike varčevanja," je prepričan Horvat.
Trg stanovanjskih nepremičnin odpornejši od poslovnega
Raziskava ugotavlja, da je trg stanovanjskih nepremičnin trenutno odpornejši od poslovnega sektorja. Posredniki iz Evrope predvidevajo, da bodo cene v tem segmentu povprečno upadle za od pet do deset odstotkov, stanovanja v mestnih območjih pa bodo bolj prizadeta kot družinske hiše. Slovenski nepremičninarji so že v času trajanja kriznih ukrepov zaznali nekoliko povečano povpraševanje po hišah, vikendih in zemljiščih, saj je imel marsikdo težavo s preživljanjem karantene v stanovanju.
V Nemčiji sicer mnogi predvidevajo desetodstotno zvišanje cen stanovanj na urbanih območjih, na podeželju pa sprememb ne pričakujejo. Francija, Finska, Nizozemska, Turčija in Češka prav tako pričakujejo manjše zvišanje cen hiš, tako v mestnih kot na podeželskih območjih.
Večji padec cen poslovnih nepremičnin
Odziv ankete kaže manj optimizma za poslovni sektor. Začasna ustavitev gospodarstva, upad turizma in povečan prehod k delu od doma so na ta sektor močno vplivali. Raziskava kaže, da posredniki v tem segmentu predvidevajo 20 odstotkov manj transakcij in padec cen za od deset do 20 odstotkov, tako najemnin kot prodaje.
Večina držav napoveduje padec cen za od deset do 20 odstotkov (najem in prodaja), Portugalska, Španija, Poljska, Italija in Grčija pa pričakujejo znižanje do 20 odstotkov. Najbolj bo prizadet hotelski, gostinski in maloprodajni sektor, kjer večina držav napoveduje padec cen. Na področju investicijskih nepremičnin za gradnjo pa Češka, Poljska, Nemčija, Švica, Izrael, Romunija, Slovaška, Turčija in Nizozemska načrtujejo zvišanje cen.
Večja spletna prodaja bo zvišala povpraševanje po skladiščih ...
Boris Tuma iz agencije RE/MAX Commercial pričakuje, da bo pri poslovnih nepremičninah večje povpraševanje po industrijskih prostorih oziroma skladiščih zaradi pospešene rasti spletne prodaje, ki se bo nadaljevala tudi v prihodnje. Povečala se bo potreba po dodatnih skladiščnih prostorih, še posebej to velja za klimatizirana skladišča za živila in zdravila. Potreba se bo verjetno povečala tudi za manjša skladišča, bližje potrošnikom.
... in zmanjšala povpraševanje po pisarnah
Potreba po poslovnih prostorih se bo začela zmanjševati, saj je po nekaterih ocenah že zdaj v povprečju 40 odstotkov pisarniških prostorov v podjetjih nezasedenih oziroma neizkoriščenih.
"Prehitro je napovedovati, kdaj se bo trg nepremičnin v Evropi vrnil na raven pred covid-19, zlasti zato, ker se položaj razlikuje od države do države. Čeprav cene nepremičnin ponekod padajo, padca cen v Sloveniji trenutno še ni zaznati. Nepremičnina še naprej ostaja varna naložba z dobrim donosom," sklene Horvat.
12