Biotehniška fakulteta – študij v zelenem okolju

Zakaj agronomija?

Tomaž Sartori, nekdanji študent visokošolskega strokovnega študijskega programa Kmetijstvo – agronomija in hortikultura, vodi celotno posestvo (Vina Sartori). Njihovi proizvodi so prejeli številne nagrade, tudi mednarodne. O študiju agronomije na Biotehniški fakulteti je povedal: "Vedno sem bil naravoslovni tip človeka, po drugi strani pa je na izbiro študija vplivalo tudi to, da je moj oče agronom. Najbolj sta mi bili všeč velika raznolikost predmetov ter (takratna) možnost specializacije, ki me je najbolj pritegnila. Pridobljeno znanje veliko uporabljam in ga uspešno dopolnjujem s prakso. Če bi lahko čas zavrtel nazaj, bi ga zavrtel v študentska leta. Ne zato, ker bi kaj drugače naredil, ampak zato, ker je bilo res super: od profesorjev, kolegov do terenskih vaj. Resnično lahko rečem, da so študentska leta najlepša."

Zakaj biologija?

Dr. Janja Zajc, univ. dipl. biol., znanstvena sodelavka na Oddelku za varstvo rastlin Kmetijskega inštituta Slovenije in na Oddelku za biotehnologijo in sistemsko biologijo Nacionalnega inštituta za biologijo, je o študiju biologije na Biotehniški fakulteti povedala: "Za študij biologije sem se odločila zaradi želje iz otroških let po raziskovanju vsega živega. Kot majhno deklico me je dedek še posebej navdušil s tem, ko mi je podaril mikroskop, s katerim se mi je odprl nov svet. Med študijem je moje navdušenje še raslo in zelo hitro sem se ogrela za svet gliv, ki nam ga je predstavila prof. dr. Nina Gunde-Cimerman. Na Katedri za molekularno genetiko in biologijo mikroorganizmov sem raziskovala že med pisanjem diplomskega dela, med doktorskim študijem, kasneje pa tudi med podoktorskim usposabljanjem. V tem času sem dobila veliko znanja od ožjih sodelavcev ter priložnosti za obiske največjih znanstvenih srečanj po vsem svetu in mreženje z najboljšimi znanstveniki s področja. Na študij in službo na Oddelku za biologijo imam lepe spomine in močne vezi. Celo tako močne, da si tudi v prihodnje želim sodelovanja na temo projekta, ki ga prijavljam – potencial gliv za nadzor rastlinskih bolezni."

Zakaj biotehnologija?

Aleš Ogrinec, alumni magistrskih študijev 2. stopnje Prehrana ter Biotehnologija, je o študiju na Biotehniški fakulteti povedal: "Po študiju sem opravljal delo analitika v podjetju Lek. Zdaj sem zaposlen kot tehnolog v lastni pivovarni Barut Brewing and Blanding. Že med študijem sem ljubiteljsko varil pivo in na tekmovanjih ljubiteljev domačega piva doma in v tujini osvojil številna odličja v različnih kategorijah. Leta 2018 je bilo v okviru sejma GASTExpo organizirano prvo tekmovanje malih pivovarn v Sloveniji, kjer je naša pivovarna po oceni strokovne komisije zasedla 1. mesto in osvojila naziv najboljše pivo leta 2018. Za študij biotehnologije na 2. stopnji sem se odločil, ker me je biologija zanimala že od mladih nog, po naravi pa sem zelo tehničen tip človeka. Biotehnologija združuje oboje, zato je bil to idealen študij. Študij biotehnologije zajema zelo širok spekter različnih znanj, ki po študiju dajejo veliko možnosti za zaposlitev na različnih področjih."

Zakaj gozdarstvo?

Andrej Verlič, vodja naravovarstvene Službe Krajinski park Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib pri JP VOKA SNAGA d.o.o. in prejemnik priznanja Evropskega foruma za urbano gozdarstvo za Mladega urbanega gozdarja leta 2012, je o študiju gozdarstva povedal: "Za študij gozdarstva sem se odločil zaradi daljšega druženja z gozdarjem, ki mi je v tistem času predstavil svoj poklic. Moje kasnejše delo sicer ni bilo takšno, saj je šlo v smer raziskovanja in naravovarstva. Všeč mi je bila celotna izkušnja, predvsem pa trajno vcepljeno dolgoročno, čezgeneracijsko razmišljanje. Redno delo mi pogosto prikliče marsikateri spomin, obraze, misel, nasvet in izkušnjo. S profesorji in asistenti smo imeli dobre odnose. Z nekaterimi študentskimi kolegi smo danes sodelavci, vsak med njimi pa je prispeval svoj delež k odnosu, ki ga imam do gozda oziroma narave in področja, na katerem delam."

Zakaj krajinska arhitektura?

Aljaž Babič mag. inž. kraj. arh. Krajinskoarhitekturni portfolio (do 2017): https://aljazbabic89.wixsite.com/abportfolio je o študiju, ki ga je na Biotehniški fakulteti na Oddelku za krajinsko arhitekturo, začel leta 2009 povedal: "K izboru študija me je najbolj pritegnila struktura študijskega programa, ki zajema širok spekter različnih tehničnih, naravoslovnih in oblikovalskih znanj. Raznolika znanja, pridobljena med študijem omogočajo izbor nadaljnjega udejstvovanja na številnih področjih, kjermenim, da se skriva največji čar tega programa. Sam sem pridobil izkušnje z delom na področju oblikovanja in urejanja prostora v krajinskoarhitekturnem biroju že med študijem. Po uspešno zaključenem magisteriju v začetku leta 2017 pa sem za nekaj časa odšel delat v tujino. Po mojih izkušnjah smo že povprečni študenti in študentke tega programa Univerze v Ljubljani, tako v Evropi kot čez lužo zelo dobro sprejeti, saj smo že samo z zaključenim študijem, čeprav brez konkretnejšega dela v praksi, več kot konkurenčni študentom krajinske arhitekture v drugih državah. Po izkušnjah z delom v Belgiji sem se vrnil v Ljubljano, kjer sedaj delujem na področju krajinskoarhitekturnega oblikovanja in drugih likovnih disciplin.Študija na Biotehniški fakulteti se rad spominjam, ne le zaradi izjemnih profesorjev in spletenih prijateljstev, temveč tudi zaradi samega ambienta, s soncem obsijanih polj, potoka in zvokov živalskega vrta v zavetju Rožnika."

Zakaj lesarstvo?

Dr. Janez Tratar, univ. dipl. inž. les., je o študiju in delu v družinskem podjetju povedal: "Delo, ki ga opravljam v družinskem mizarstvu, je zelo raznoliko. Ker smo manjše podjetje, zajema praktično vse od priprave projekta do končne izvedbe. Delo z lesom mi je bilo blizu že od mladih nog, saj sem se v mizarski delavnici igral že v otroštvu, zato se je zdela odločitev za študij lesarstva naravna. Skupaj z željo po nadaljevanju družinskega posla je tudi domača obrt imela svojo težo pri odločitvi za študij. Iz študijskih let so mi najbolj ostale v spominu ekskurzije in tisti del, kjer smo pridobljeno znanje lahko prenesli v prakso, to je v različnih lesnopredelovalnih podjetjih ali na vajah. Všeč mi je tudi širok spekter znanj, ki jih ponuja študij. Za vsakega se najde področje, ki ga še posebej pritegne - naj bo to primarno žagarstvo ali finalne, površinske obdelave. Pridobljeno znanje v domačem podjetju s pridom nadgrajujem in trenutno posodabljamo proizvodnjo z novimi programi ter stroji. Suvereno znanje mi omogoča, da se spoprimem s strahom pred spremembami, ki pa so v današnjem poslovnem svetu vedno bolj nujne. Spomin na študij je povezan tudi z zelenim okoljem, super kolektivom in kolegi. Za nekoga, ki ga pritegne tehnika in delo z naravnimi materiali, je študij na Biotehniški fakulteti zagotovo prava izbira."

Zakaj mikrobiologija?

Dr. Jerica Sabotič, ki se je po študiju mikrobiologije zaposlila na Odseku za biotehnologijo Instituta Jožef Stefan, kjer je tudi izvajala doktorsko delo s področja biokemije in biotehnologije, je o študiju povedala: "Za študij mikrobiologije sem se odločila, ker je bila biologija moj najljubši predmet na gimnaziji, vendar mi ni dišalo učenje rastlinske taksonomije in seciranje žab (kar naj bi bilo del študija biologije), mikrobiologija pa je obljubljala izjemno širino in uporabnost. In res se je, kot mikroorganizmi, ki so prisotni povsod in vpleteni v vse, tudi mikrobiologija izkazala za vseprisotno in zmožno odgovoriti na različna vprašanja. Razumevanje življenja, ki smo ga pridobili prek spoznavanja življenja mikroorganizmov, mi je dalo izjemno odprto razmišljanje, da je vse mogoče. In da se za vsako prepreko najde pot naprej, če ne gre okoli, pa skozi njo. Med raziskovalnim delom sem odkrivala čudoviti svet proteinov iz gob, ki kažejo edinstvene lastnosti ter jih lahko uporabljamo za zaščito rastlin, diagnostiko ali zdravljenje rakavih obolenj in študije bakterijskih biofilmov. Izvedla sem številna vabljena predavanja ter za delo prejela nagrade (Prešernovo nagrado, Krkino nagrado, Lapanjetovo priznanje, Izjemen znanstveni dosežek, Prometeja znanosti za odličnost v komuniciranju znanosti) in štipendije (EMBO, Ad Futura). En izmed spominov s študija je z vaj morfologije mikroorganizmov v prvem letniku. Spomnim se, kako smo trenirali tehnike aseptičnega dela ob ognju z držanjem treh svinčnikov med prsti ene roke, da bi usvojili rokovanje s pipeto ter hkratno odpiranje epruvete in njeno ožiganje. Zelo smo se zabavali in hkrati ogromno naučili."

Tadej Cepeljnik, vodja kontrole kakovosti v Lekovi biofarmacevtiki, pa je o študiju povedal: "Končan študij mikrobiologije mi je omogočil odličen strokovni razvoj na področju dela z najmodernejšimi zdravili v globalnem farmacevtskem podjetju. Kot vodja kontrole kakovosti v Lekovi biofarmacevtiki unovčujem in redno nadgrajujem široko strokovno znanje in praktične izkušnje, ki sem jih pridobil med študijem na Biotehniški fakulteti."

Zakaj zootehnika?

Daša Korže, mag. inž. zoot., je dobitnica fakultetne Prešernove nagrade za magistrsko delo in ustanoviteljica podjetja FeeDKo, v okviru katerega strokovno svetuje s področja prehrane psov in mačk, pripravlja individualne prehranske načrte za zdrave in obolele pse ali mačke ter proizvaja naravno hrano za pse FeeDKo PetFood, za katero je pridobila spodbudo za zagon inovativnih podjetij. O študiju na Biotehniški fakulteti je povedala: "Za zootehniko sem se odločila, ker me veseli skrb za živali, všeč so mi bili majhne študijske skupine, oseben pristop profesorjev, laboratorijske vaje in terensko delo. Pridobljeno znanje dnevno uporabljam pri svetovalnem delu, pri pripravi prehranskih načrtov za pse in mačke. Znanje nadgrajujem samostojno ter v sodelovanju z veterinarskimi klinikami in z drugimi podjetji kot svetovalka s področja prehrane psov. Prehransko znanje in sodelovanje z BF mi je pomagalo pri razvoju ideje FeeDKo PetFood – startup razvoj in proizvodnja naravne hrane za pse z inovativnim naravnim ojačevalcem okusa. Ljubezen do živali, spoštovanje, dobrosrčnost, enakopravnost, odprtost so le nekatere besede, s katerimi bi opisala študij zootehnike. Vsako leto znova sem bila navdušena nad odnosom profesorjev, študentov in osebja, ki sodeluje in skrbi za organizacijo študija. Skozi celoten študij sem pridobila veliko temeljnih strokovnih znanj, ki mi bodo v pomoč pri nadaljnjem poklicnem razvoju. Hvaležna sem fakulteti, ki mi je omogočila, da sem bila na študijski izmenjavi na Univerzi v Hohenheimu (Stuttgart, Nemčija), po koncu študija pa na praksi Erasmus+ v Milanu (UNIMI, Italija)."

Zakaj živilstvo in prehrana?

Anže Brejc, diplomant univerzitetnega študija Živilske tehnologije, predhodnega študija Živilstva in prehrane, je zaposlen v Ljubljanskih mlekarnah, kjer dela že devet let. Svojo kariero je začel kot strokovni sodelavec za mikrobiologijo, nato je bil dve leti vodja svežih izdelkov, trenutno pa je vodja varne hrane. O svojem delu in študiju je povedal: "Za študij živilske tehnologije sem se odločil, ker so me znanja, kot so varjenje piva, izdelovanje suhomesnatih izdelkov, sirarstvo itd., zelo zanimala. Hkrati so mi ta znanja tudi odpirala možnost, da začnem pot kot samostojni podjetnik in ustvarim svojo blagovno znamko. Študij mi je dal široko paleto znanj, ki jih pri svojem delu dnevno uporabljam. Kot vodja varne hrane skrbim za to, da so naši izdelki na trgovskih policah varni in kakovostni. Moje delo je zelo raznoliko in obsega nadzor nad inovacijami v procesu, sodelovanje v timih HACCP, vodenje skupin za odkrivanje in odpravljanje napak v procesu, sodelovanje pri senzoričnih ocenjevanjih, vpeljavo novih prerekvizitnih programov itd. Če bi se danes še enkrat moral odločiti, bi se zagotovo spet odločil za študij Živilstva in prehrane."

Na Biotehniški fakulteti izvajajo študijske programe na devetih temeljnih področjih:

Univerzitetni študijski programi:

Visokošolski strokovni študijski programi:

Biotehniška fakulteta sodeluje z vrsto mednarodno priznanih univerz, na katere se lahko odpravite tudi na izmenjavo: