Četrtek, 18. 7. 2019, 11.58
5 let, 4 mesece
Banke po petih mesecih z občutno višjim dobičkom
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
0,06
Banke v Sloveniji so v petih mesecih ustvarile 320,7 milijona evrov dobička pred davki, kar je 20,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani, je objavila Banka Slovenije. Čisti dobiček je narasel za 16,4 odstotka na 268,3 milijona evrov. Ob ugodnih prihodkovnih gibanjih banke še naprej sproščajo oslabitve in rezervacije.
Bruto dohodek bank se je medletno povečal za 8,2 odstotka na 546,1 milijona evrov. Pri tem so se čiste obresti zvišale za 4,4 odstotka na 277,6 milijona evrov, neobrestni prihodki pa za 12,4 odstotka na 268,5 milijona evrov. Operativni stroški so narasli za 3,2 odstotka na 276,8 milijona evrov.
Na dobičkonosnost bank vplivata dva dejavnika
Banke so v petmesečju sprostile za 33,4 milijona evrov, kar je več kot dvakrat toliko kot v enakem obdobju lani (14,7 milijona evrov).
Na rast dobička bank po pojasnilih Banke Slovenije vplivajo tako ugodna gibanja na strani ustvarjanja dohodka kot neto sproščanje oslabitev in rezervacij. Na visoko dobičkonosnost bančnega sistema tako vplivata dva dejavnika, ki pa se lahko hitro spremenita, ob tem opozarjajo v bančnem nadzorniku. Dodajajo, da bodo nizke obrestne mere ostale tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju, kar lahko spet upočasni rast neto obrestnih prihodkov in pomembno poveča pritiske na zmanjšanje dobičkonosnosti bančnega sistema.
Čeprav bančni sistem po navedbah Banke Slovenije še naprej posluje v ugodnih gospodarskih razmerah, se lahko gospodarska rast v Sloveniji v prihodnje upočasni zaradi naraščajočih negotovosti v mednarodnem okolju, so še posvarili v bančnem nadzorniku.
Sistemska tveganja za finančno stabilnost so v zadnjem obdobju po pojasnilih Banke Slovenije sicer še vedno večinoma ocenjena kot zmerna ali nizka, vendar se povečujejo. V zadnjem obdobju so se zaradi omenjene povečane negotovosti v mednarodnem okolju tako povečala tveganja, ki izhajajo iz makroekonomskih razmer, a so še vedno ocenjena kot zmerna.
V prvem četrtletju Banka Slovenije kot štiri ključna sistemska tveganja izpostavlja tveganje, ki izhaja iz trga nepremičnin, dohodkovno tveganje, kreditno tveganje ter tveganje financiranja.
Naraščajo posojila za gospodinjstvo
Bilančna vsota se sicer še naprej povečuje in je bila ob koncu maja pri 39,99 milijarde evrov oziroma 4,3 odstotka večja kot pred letom dni. Kljub temu pa še ne dosega nominalne rasti BDP, zato se delež bilančne vsote v BDP še vedno znižuje, hkrati pa je bistveno nižji kot v času pred krizo, ko je bilančna vsota dosegala skoraj 48 milijard evrov.
Posojilna dejavnost bank narašča predvsem pri posojilih gospodinjstvom, pri posojilih podjetjem pa ostaja glede na gospodarsko rast razmeroma nizka. Obseg posojil nebančnemu sektorju je bil z 22,76 milijarde evrov maja za 4,7 odstotka večji kot pred letom dni. Posojila podjetjem so bila medletno višja za tri odstotke, posojila gospodinjstvom pa za 6,7 odstotka.
V Banki Slovenije že nekaj časa izpostavljajo visoko rast potrošniških posojil, ki je bila maja pri 12,1 odstotka, rast stanovanjskih posojil pa je bila bolj zmerna pri 5,1 odstotka.
Še bolj kot krediti se povečujejo denarne vloge nebančnega sektorja. Medletno so se maja okrepila za 6,6 odstotka na 29,77 milijarde evrov. Pri tem so vloge gospodinjstev narasle za 7,4 odstotka na 19,30 milijarde evrov. Vztrajanje nizkih obrestnih mer pa še naprej spodbuja predvsem odločitve gospodinjstev, da povečujejo vloge na vpogled.
Bančni sistem ohranja likvidnostni položaj
Kakovost kreditnega portfelja bank se še naprej izboljšuje, najhitreje v sektorju podjetij. Obseg nedonosnih izpostavljenosti (po širši metodologiji Evropskega bančnega organa) se je do maja zmanjšal na 1,5 milijarde evrov, od česar na podjetja odpade 0,97 milijarde evrov. Delež nedonosnih izpostavljenosti pa je upadel na 3,4 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot ob koncu 2018.
Kljub naraščanju potrošniških posojil je na tem področju delež nedonosnih izpostavljenosti še vedno nizek pri 2,6 odstotka, a v Banki Slovenije vseeno pozivajo k okrepljeni pozornosti zaradi morebitnih bančnih praks odobravanja večjih zneskov daljših ročnosti brez ustreznih zavarovanj.
Kapitalska ustreznost bančnega sistema se v prvem četrtletju letos ni bistveno spremenila in je primerljiva s povprečjem evrskega območja. Bančni sistem ohranja tudi ugoden likvidnostni položaj, rast vlog nebančnega sektorja pa najbolj prispeva k rasti virov bank, je še navedla Banka Slovenije.
