Torek, 16. 4. 2019, 4.00
5 let, 7 mesecev
Avstrijska vlada svari pred novim lastnikom Perutnine Ptuj
Termometer prikazuje, kako vroč je članek.
Termometer prikaže, kako vroč je članek.
6,12
24
Nova uprava Perutnine Ptuj: od leve David Visenjak, Enver Šišić in Yevheniy A. Dranov.
Se bodo uresničile bojazni, da bo novi ukrajinski lastnik tudi prek Perutnine Ptuj preplavil Evropo s cenejšim in manj kakovostnim mesom? Avstrijska vlada je že pred včerajšnjim vrhom kmetijskih ministrov EU zahtevala ukrepe. Na čigavo stran bo stopila Slovenija?
Medtem ko je slovenska oblast brez pripomb vrata do Perutnine Ptuj pred meseci odprla ukrajinski skupini Myronivsky Hliboproduct (MHP), je Avstrija v Bruslju začela veliko politično kampanjo proti temu proizvajalcu. Prenesla jo je tudi na včerajšnji dnevni red seje kmetijskih ministrov EU. Povod za to so pogajanja o spremembah trgovinskega sporazuma med EU in Ukrajino, po katerem bi se ji dovolilo trikratno povečanje uvoza perutninskega mesa.
Avstrijska vlada trdi, da Ukrajinci sistematično izigravajo že zdaj veljavni trgovinski sporazum med EU in Ukrajino, po katerem lahko Ukrajina na območje EU brez carin letno izvozi le 20 tisoč ton piščančjih prsi in 20 tisoč ton neizkoščičene perutnine.
A v MHP so našli luknjo v pravilih. V EU namreč izvažajo polproizvode, torej delno razkoščičene piščančje prsi z eno perutjo. Ti se ne štejejo v prej omenjene kvote, saj jih Ukrajinci izvažajo pod kategorijo "drugi izdelki". Nato jih MHP v svojih obratih na Nizozemskem in Slovaškem predela v piščančja prsa in jih pod oznako "narejeno v EU" izvaža v druge države, tudi zunaj EU, na primer v Republiko Južno Afriko.
So Perutnino Ptuj kupili zaradi lažjega izigravanja pravil?
Največji tekmec MHP v Evropi, francoski LDC (ki se je prav tako potegoval za nakup Perutnine Ptuj), je že lani opozarjal na te sporne prakse. Perutninsko meso, ki prihaja iz Ukrajine, je namreč podvrženo blažjemu nadzoru kakovosti in porekla. Bojazen tekmecev je, da so želeli Ukrajinci z nakupom Perutnine Ptuj prikriti resnični izvor piščancev, ki jih bodo prodajali v EU, oziroma da bodo izkoristili njeno dobro ime za prodajo manj kakovostnega mesa iz Ukrajine.
Perutnina Ptuj, ki jo vodi Enver Šišić, je bila do prevzema eden od redkih prehrambnih sistemov, ki v okviru pridelave živil uporablja reprodukcijske verige, s katerimi je mogoče nadzirati vsak korak v procesu. Po trditvah družbe opravijo več kot 500 laboratorijskih analiz vsak dan.
Države EU največ perutninskega mesa uvozijo iz Tajske (dobrih 38 odstotkov) ter iz Brazilije (37 odstotkov) in Ukrajine (15 odstotkov). V letih 2017 in 2018 se je uvoz iz Brazilije zmanjšal za več kot tretjino, kar so izkoristila predvsem podjetja iz Tajske in Ukrajine.
Kljub stalnemu nadzoru so inšpektorji uprave za varno hrano v začetku marca v vzorcu začinjenega mesa iz Perutnine Ptuj našli bakterije salmonele. V zadnjih sedmih letih se je izvoz perutninskega mesa v Slovenijo strmo povečal – s slabih 15.500 ton v letu 2010 na rekordnih dobrih 23 tisoč ton v letu 2017.
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je sicer ob izbruhu nedavne afere z govejim mesom poudarjala, da "je sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji dobro vzpostavljen, končni uporabniki pa so deležni varnih izdelkov". Ukrajinci so soglasje agencije za varstvo konkurence (AVK) za nakup Perutnine Ptuj dobili v petih mesecih, čeprav so se nekateri konkurenti v postopku priglasili kot stranski interventi in iz že omenjenih razlogov želeli preprečiti transakcijo.
Ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec je ob izbruhu nedavne afere z govejim mesom poudarjala, da "je sistem varnosti in sledljivosti mesa v slovenski mesnopredelovalni industriji dobro vzpostavljen, končni uporabniki pa so deležni varnih izdelkov".
Na ministrstvu za kmetijstvo so še pred prodajo Perutnine Ptuj dejali, da si želijo odgovornega lastnika, ki bi še naprej skrbel za lokalno prirejo mesa piščancev in ohranjal vertikalne verige. "Stališča Slovenije do tega ostajajo enaka," so nam včeraj pojasnili na ministrstvu.
Pojasnili so, da v skladu s programom uprave za varno hrano opravljajo veterinarske nadzore v rejah pitovnih piščancev (brojlerjev), matičnih jatah, tovarnah krmil, laboratoriju ... "Vsi ti pregledi niso vezani na lastnika," so poudarili. Dodali so, da je klavnica na Ptuju, kjer koljejo izključno piščance, ki so bili vzrejeni v Sloveniji, pod stalnim veterinarskim nadzorom. "To pomeni, da so uradni veterinarji v klavnici prisotni ves čas klanja," so pojasnili. Podoben je postopek v klavnici puranov in kokoši v ljubljanskem Zalogu.
Vdor ukrajinske perutnine v EU
Tudi ali predvsem zaradi spornih praks se je uvoz perutnine iz Ukrajine v EU samo lani povečal za več kot 50 odstotkov na 123.664 ton, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat. Še v letu 2016 je bilo uvoza perutnine iz te nekdanje sovjetske republike le za dobrih 48 tisoč ton. V MHP skupaj izvozijo že skoraj polovico vse proizvodnje. Pri tem sami priznavajo, da izvoz najhitreje povečujejo na Slovaškem in Nizozemskem, torej v dveh državah, kjer imajo njuni obrati ključno vlogo pri izigravanju pravil EU.
Danes že dobrih 15 odstotkov vsega uvoženega perutninskega mesa v EU pride iz Ukrajine. Pri tem so ukrajinska podjetja zapolnila prostor, ki so ga pred tem zasedali brazilski proizvajalci, a je njihov delež padel zaradi razkritij sistemske korupcije in podkupovanja inšpektorjev v proizvodnji in trgovanju z mesom. Aprila lani je Evropska komisija uradno prepovedala uvoz mesa iz 20 brazilskih tovarn.
Po uradno objavljenih načrtih želijo Ukrajinci v naslednjih petih letih izvoz podvojiti na 520 tisoč ton na leto, večina rasti pa naj bi bila usmerjena na trge EU. "Za vse to ukrajinski proizvajalci potrebujejo predelovalne zmogljivosti v EU, v katerih bi se izvajali delna predelava in distribucija na police pod znamko 'narejeno v EU'," je lani opozarjal Phillip Gelin, član upravnega odbora francoskega LDC.
V letu 2017 se je začela skokovita rast izvoza ukrajinske perutnine v države EU. Če so pred tem podjetja iz Ukrajine v EU mesečno izvozila manj kot tisoč ton tovrstnega mesa, je oktobra lani izvoz dosegel rekordnih 5.671 ton.
"Zahtevamo prikaz izvora mesa"
Toda EU naj bi zdaj tej praksi vendarle naredila konec, kar najglasneje zahtevajo v Avstriji.
"Ukrajinski način je za nas popolnoma nesprejemljiv," je prejšnji teden poudarila ministrica za kmetijstvo Elisabeth Köstinger. "Zavzemamo, da proizvajalci natančno prikažejo izvor mesa tudi pri polproizvodih. Uvoženo meso mora zadostiti visokim kriterijem evropske kakovosti in proizvodnih standardov zato, da bodo lahko naši kmetje še naprej konkurenčni," je dejala.
"Ukrajinski način je absolutno nesprejemljiv za nas," je poudarila avstrijska ministrica za kmetijstvo Elisabeth Köstinger.
V Avstriji jih najbolj moti dejstvo, da MHP, ki je v lasti ukrajinskega oligarha Jurija Kosiuka, izdatno financirata tudi dve mednarodni banki: Evropska investicijska banka (EIB), ki je v lasti držav članic EU, in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Na to je prejšnji teden opozoril Georg Strasser, vodja odbora za kmetijstvo pri vladajoči ljudski stranki, iz katere prihaja tudi kancler Sebastian Kurz.
Ukrajinske kokoši skozi stranska vrata v EU
"Z denarjem držav EU so kokoši ukrajinskih oligarhov skozi stranska vrata prišle v EU," je opozorila avstrijska nevladna organizacija Shifting Values. Poleg tega, da je proizvodnja v Ukrajini od dva- do trikrat cenejša od proizvodnje v EU, ukrajinski proizvajalci od države dobivajo še okrog 50 milijonov evrov letnih subvencij, ki bi v EU pomenile nedovoljeno državno pomoč.
Pritisk Avstrije sicer sovpada s pogajanji o spremembah trgovinskega sporazuma med EU in Ukrajino, ki bi povečal kvote za uvoz mesa iz te države na 70 tisoč ton na leto. Za zdaj sta Evropska komisija in Kijev dosegla načelno soglasje o spremenjenih določilih sporazuma, ki so v skladu s pogajalskimi izhodišči evropskega sveta. Kdaj natančno bo sporazum dokončno potrjen, za zdaj še ni znano. V Bruslju so prepričani, da bo spremenjeni sporazum omejil uvoz perutnine iz Ukrajine v dogovorjene okvire.
Korupcija v MHP?
MHP je moral konec marca zapustiti eden od vodilnih uslužbencev Oleksej Šerhijenko, sicer prvi agronom koncerna. Po ugotovitvah notranjih služb je bil suspendiran zaradi suma korupcije. V obdobju, ko je MHP z razpisom iskal dobavitelje pesticidov in gnojil, naj bi namreč iz neznanih virov prejel 116 tisoč ameriških dolarjev.
Cena pitovnih piščancev (angl. broiler) iz Brazilije po zadnjih podatkih znaša 105,7 evra na 100 kilogramov in je bistveno nižja od tistih iz EU in ZDA. Cena v EU je že dalj časa stabilna in je v začetku letošnjega leta znašala nekaj manj kot 190 evrov na 100 kilogramov.
Spodnja grafika prikazuje gibanje proizvodnje (angl. production) in porabe (angl. consumption) perutninskega mesa v EU ter stopnjo samozadostnosti (angl. self-sufficiency), ki bo v letošnjem letu znašala 105 odstotkov. Države EU torej proizvedejo več tovrstnega mesa, kot ga porabijo.
24