Apartmaji v Piranu v roke misice, ki upravlja milijone iz Dubaja

V starem mestnem jedru Pirana je novega lastnika pred dnevi dobila Vila Piranesi, zgodovinska stavba iz začetka 20. stoletja, v kateri je skupno 17 apartmajev. Do sedaj je bila v lasti družbe Hoteli Bernardin, ki mora po dogovoru z bankami prodajati premoženje. Junija lani je začela prek več nepremičninskih agencij iskati tudi kupca za apartmajsko vilo, ki bi zanjo plačal najmanj 1,8 milijona evrov (brez DDV).

Dokumenti, ki smo jih v zadnjih dneh zbrali in analizirali na Siol.net, nakazujejo, da so apartmaje v Piranu v resnici kupila podjetja poštni nabiralniki. Kdo jim je financiral nakup, uradno ni znano.

Shema za dvigovanje gotovine

Posel je bil izpeljan v dveh korakih. Najprej je Vilo Piranesi v začetku meseca kupilo podjetje Consult Company, s.r.o., s sedežem na Slovaškem. Gre za podjetje, ki ima pet tisoč evrov osnovnega kapitala in nima lastnih sredstev za izvedbo nepremičninskega posla v Piranu. Njegov direktor in lastnik je 86-letni Milan Arhar iz Kranjske Gore. O njegovi pretekli poslovni poti ni znano veliko, zgolj to, da je upravljal več podjetij, ki so vsaj na papirju imela milijonske prihodke.

Foto: Tina Deu-Siol.net Nekatera od teh so zašla v velike finančne težave in tudi že končala v stečaju, stečajni upravitelji pa so imeli velike težave pri iskanju odgovornih oseb in poslovne dokumentacije. Pojavili so se celo očitki o slamnatih osebah in sumi oškodovanja upnikov.

Več podatkov kaže, da se v ozadju skriva Miha Žiberna iz Ljubljane. Znan je kot eden od članov mreže, ki se je ukvarjala z organizacijo fiktivnih poslov in dvigovanjem gotovine za svoje naročnike. Več o tem v nadaljevanju.

Miha Žiberna in Milan Arhar, ki za pojasnila nista dosegljiva, sta po neuradnih podatkih bližnja sorodnika. Tesno prepletena je tudi njuna poslovna pot, saj sta imela skupaj več podjetij v Sloveniji (Parcela, Aging), Srbiji (Intar) in na Slovaškem (Panglao, s.r.o.).

Kdo se skriva v Dubaju?

Toda slovaško podjetje Consult Company, s.r.o., danes ni več lastnik apartmajev v Piranu. Iz dokumentov je namreč razvidno, da jih je še isti dan po nakupu preprodalo novoustanovljenemu podjetju VIP Turizem iz Kopra. Ali je pri poslih nastala razlika v kupnini, ni znano. Prav tako ne, kdo je njegov dejanski lastnik.

Foto: Reuters Podjetje VIP Turizem ima namreč lastnika v Dubaju, največjem mestu Združenih arabskih emiratov, ki je v zadnjih letih postal priljubljeno pribežališče slovenskih menedžerjev. Gre za podjetje Riversoft Incorporated, registrirano na naslovu ene od tamkajšnjih družb, ki se ukvarja z ustanavljanjem podjetij. Med njenimi strankami so poslovneži iz nekdanje Sovjetske zveze.

Posle dubajskega podjetja v Sloveniji ureja Lea Kern, ki je leta 2012 predstavljala slovenske barve na mednarodnem lepotnem tekmovanju Miss Supranational. Danes vodi agencijo Unicorno iz Kopra, ki naj bi se med drugim ukvarjala s svetovanjem tujim podjetjem, v zadnjih mesecih pa je imela večkrat blokirane račune.

Lea Kern je za Siol.net potrdila, da je podjetje VIP Turizem kupilo apartmajsko hišo Vila Piranesi. "Sredstva za nakup so v celoti zagotovili lastniki podjetja," je bila skopa s pojasnili. Kdo so ti lastniki, ni razkrila, prav tako tega ni mogoče ugotoviti iz javnih baz podatkov.  

Pojasnila je le, da imajo z apartmajsko vilo dolgoročne načrte. "Trenutno se pripravljamo na prihajajočo sezono, ki je praktično pred vrati," je dodala. Z energetsko sanacijo in prenovo želijo dvigniti kategorijo objekta in privabiti zahtevnejše goste. "Vsak prenovljen apartma bo tako tematsko oblikovan in bo govoril zgodbo o Piranu ter njegovih prebivalcih," je napovedala Lea Kern.

Ali so preverili izvor kupnine?

So ob vseh podjetjih nabiralnikih, vpletenih v posel, in skrivalnicah, povezanih z njihovim lastništvom, v Hotelih Bernardin pred prodajo Vile Piranesi preverili kupca? So vedeli, da nepremičnino v resnici prodajajo posredniku in ne končnemu kupcu, ki ima lastnike v Dubaju?

V mednarodni praksi sta se kot standarda preverjanja izvora denarja pri prodaji premoženja uveljavila KYC (poznajte svojo stranko) in AML (preprečevanje pranja denarja), pri katerih naj bi učinkovito odkrivali in preprečevali sumljive transakcije, ki kažejo na pranje denarja. Na naša vprašanja v zvezi s poslom v Hotelih Bernardin niso odgovorili. Družba je sicer apartmajsko vilo pred prodajo prenesla na novo podjetje, tega pa takoj zatem prodala na Slovaško.

Zakaj podjetje VIP Turizem apartmajev torej ni kupilo neposredno od Hotelov Bernardin, ampak prek posrednika, registriranega na Slovaškem? "Gospod Milan Arhar za nas išče potencialne priložnosti na področju turizma, zato je tudi sodeloval na javnem razpisu oziroma javni dražbi, kjer je ponudil najvišjo ceno za ponujene apartmaje in bil zato tudi izbran," je za Siol.net povedala Lea Kern.

Milijonske svetovalne pogodbe

Milan Arhar, ki je VIP Turizmu preprodal apartmaje v Piranu, je do nedavnega deloval v Srbiji. V začetku leta 2017 je tam odprl svetovalno podjetje Arharing. To je nekaj časa uradno domovalo v Poslovnem centru Grawe, eni najbolj prestižnih poslovnih stavb v Beogradu, v kateri je tudi glavni sedež družbe MK Group Miodraga Kostića. Ta je v zadnjih letih prevzel Gorenjsko banko, Aerodrom Portorož, Hotel Kempinski ... Mimogrede, Arhar je svetovalno podjetje v Srbiji ustanovil ravno v času, ko je Kostić začel osvajati Slovenijo.

Nekdanji sedež podjetja Arharing v Beogradu

Arharing je lani po javno dostopnih podatkih ustvaril okoli 11 milijonov evrov prihodkov. Za koga je delalo podjetje, ni mogoče preveriti. V tem času je dobilo tudi novega lastnika. Arhar ga je prodal Sanji Kravarušić, ki se je med drugim ukvarjala z urejanjem delovnih vizumov za tuje državljane v Srbiji.

Januarja letos so novi lastniki začeli brisanje sledi za podjetjem. Poslovni naslov so preselili v naselje Tubravić na zahodu Srbije, ki ima dobrih 300 prebivalcev. Iz tega sledi, da Arharing ne posluje več in bo prej ali slej izbrisan iz srbskega poslovnega registra.

Dvigoval gotovino za šefa SCT

Iz listin je razvidno, da je Arharju pri ustanavljanju podjetja v Srbiji pomagal Miha Žiberna, ki je bil pred časom vpleten v najmanj dve večji sporni zgodbi.

Foto: Matej Leskovšek Prva je črpanje denarja iz SCT, nekoč največjega gradbenega podjetja pri nas. Žiberna je bil ena od 22 slamnatih oseb, ki so prek fiktivnih računov prejemale sredstva iz sistema SCT, dvigovale gotovino in jo posredovale naprej. Samo šef SCT Ivan Zidar naj bi se pri tem okoristil za 900 tisoč evrov.

Miha Žiberna je skupaj z očetom Borisom priznal krivdo in se jeseni 2014 s tožilstvom pogodil za 600 ur družbeno koristnega dela in plačilo stranske denarne kazni 2.500 evrov. Po obsodbi so podjetja Mihe Žiberne končala v stečaju ali pa so bila izbrisana. Enaka usoda najverjetneje čaka tudi njegovo srbsko podjetje Intar, ki je nazadnje ustvarilo okoli 16 milijonov evrov prihodkov, v zadnjih treh letih pa ni oddalo bilanc in bo kmalu izbrisano.

Posli z dobavitelji opreme za Teš 6

Druga zgodba, v katero je bil vpleten Žiberna, je 1,43 milijarde evrov vredna gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš). Organi odkrivanja in pregona že dalj časa iščejo dokaze o tem, kje so končale domnevno nezakonite provizije. Med osumljenimi so nekdanji direktorji Teš in glavni dobavitelji opreme za šesti blok.

Za enega od njih, podjetje CEE Petra Kotarja, je delal tudi Žiberna. V času, ko je posloval z SCT, se je pojavil tudi kot eden od členov v verigi transakcij iz Kotarjevega podjetja CEE, ki naj bi bile po ugotovitvah finančne uprave namenjene utaji DDV. Ob tem ni mogoče prezreti dejstva, da sta tako Peter Kotar kot nekdanji direktor TEŠ Uroš Rotnik v času priprave in gradnje projekta TEŠ6 razpolagala z večjimi količinami gotovine.

Foto: Bor Slana Z dobavitelji opreme za Teš 6 je povezan tudi Milan Arhar. Leta 2011 je bil za kratek čas lastnik podjetja GI1 iz Ljubljane, ki je poslovalo s trboveljsko inženirsko družbo Rudis. Ta je bila najpomembnejša domača dobaviteljica pri gradnji šestega bloka, pri njenem izboru pa je imelo pomembno vlogo Kotarjevo podjetje CEE, takratni hišni inženir in svetovalec TEŠ.

Ko je šel GI1 v stečaj, je stečajni upravitelj Miha Mušič odkril številne sume nepravilnosti. Zaradi suma oškodovanja upnikov in drugih kaznivih dejanj je že leta 2013 podal ovadbo na tožilstvo, obrnil se je tudi na komisijo za preprečevanje korupcije. GI1 ima okoli 700 tisoč evrov dolga do slabe banke.