Ali slovenske banke ponavljajo napake, ki so privedle do krize?

V poslovanju bank za prvo polletje letošnjega leta izstopata predvsem 5,2-odstotna rast stanovanjskih posojil in 12-odstotna rast potrošniških posojil glede na primerljivo obdobje lanskega leta. Po obsegu stanovanjska posojila sicer presegajo potrošniška. 

Kar je dobro za komitente, je slabo za banke

Banke na drugi strani tepejo nizke obrestne mere, kar se odraža na padcu obrestnih prihodkov. Ob ničelni obrestni meri ECB je tako junija povprečna obrestna mera za stanovanjska posojila znašala dva odstotka, za potrošniška posojila pa 4,3 odstotka.

Za primerjavo: še konec leta 2014 je ob 0,05-odstotni obrestni meri ECB povprečna obrestna mera pri stanovanjskih posojilih znašala 2,9 odstotka, pri potrošniških pa 4,8 odstotka. V letu 2008, ko je svet zaznamoval začetek svetovne gospodarske krize, so banke v povprečju zahtevale še 6,3 odstotka pri stanovanjskih posojilih in 6,9 odstotka pri potrošniških posojilih. 

Dobiček bank za desetino nižji

Kakšne so še glavne značilnosti poslovanja slovenskih bank v prvem polletju letošnjega leta:

• Financiranje gospodarstva (še) ne sledi rasti kreditiranja gospodinjstev. V prvem polletju so se povečala zlasti posojila malim in srednjim podjetjem. Ob tem se krepi rast dolgoročnih posojil (7,6 odstotkov v enem letu).
• Najpomembnejši vir financiranja za banke ostajajo depoziti gospodinjstev, čeprav se njihova rast nekoliko umirja. V primerjavi s polletjem 2016 so zrasli za 5,5 odstotka. Na drugi strani je za banke slabo, da se povečuje delež vlog na vpogled, ki predstavlja že skoraj 70 odstotkov vseh vlog gospodinjstev.
• Bilančna vsota je v enem letu zrasla za 2,3 odstotka. 
• Za banke je skrb vzbujajoče predvsem to, da so neto obrestni prihodki (razlika med prihodki iz obresti za posojila in odhodki za obresti za vloge) padli za 6,5 odstotka glede na prvo polletje lanskega leta.
• Dobiček pred obdavčitvijo je v prvem polletju znašal 253 milijonov evrov, kar pomeni, da so banke skupaj ustvarile za deset odstotkov nižji dobiček kot v primerljivem obdobju lani.
• K rezultatom bank še vedno v pomembni meri prispeva sproščanje rezervacij in oslabitev.
• Banke imajo visoke presežke likvidnosti in so kapitalsko močne. 

Banke stavijo na posojila prebivalstvu

Podrobneje smo pogledali poslovanje nekaj največjih bank.

Podobno kot na celotnem evrskem območju tudi slovenske banke v razmerah visoke gospodarske rasti in optimizma stavijo predvsem na posojila prebivalstvu. Sploh ker je zadolženost slovenskih gospodinjstev pod povprečjem EU. 

Obseg na novo odobrenih posojil je bil v naši največji banki NLB v prvem polletju 2017 višji za 24 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem lani. Posojilni portfelj je tako zrasel na dobri dve milijardi evrov, kar je tri odstotke več kot ob koncu lanskega leta.

Tudi v Abanki so zabeležili rahlo rast posojil prebivalstvu. V prvem polletju so se glede na konec lanskega leta povečali za 1,4 odstotka. 

Cene nepremičnin rastejo, se napihuje nov balon?

Vprašanje, ki se pojavlja vse pogosteje, je, ali se ni začel spet napihovati nepremičninski balon. Rastejo namreč tako cene nepremičnin kot povpraševanje po posojilih. Toda glede na to, kako so se banke opekle pred svetovno finančno krizo, je pričakovati, da bodo banke tokrat bolj previdne in zadržane pri odobravanju stanovanjskih posojil in investicij v stanovanjsko gradnjo. 

Tudi na Banki Slovenije ugotavljajo, da je ob solidni bančni podpori nepremičninski trg v močnem vzponu. Število transakcij po podatkih Statističnega urada že dobro leto presega predkrizno raven iz leta 2007. Cene so se od dna v letu 2014 povišale že za približno deset odstotkov, vendar še naprej zaostajajo za nepremičninskim vrhom pred krizo. 

Tudi v bilancah NLB izstopa predvsem rekordni polletni porast portfelja stanovanjskih posojil v skupnem znesku 67,9 milijona evrov. V prvem polletju 2017 je bilo v NLB odobrenih kar za 52 odstotkov več novih poslov kot v enakem obdobju lani. 

Počasnejša rast kreditiranja podjetij 

Posojilna aktivnost gospodarstva nekoliko zaostaja za povečanim zanimanjem prebivalstva. Banka Slovenije v segmentu posojil podjetjem napoveduje zmerne stopnje rasti do leta 2019, rast kreditiranja pravnih oseb pa naj bi bila primerljiva s stopnjami rasti bruto domačega proizvoda. 

V Skupini NLB so se bruto posojila na ključnih segmentih poslovanja s podjetji znižala za 6,8 odstotka glede na stanje ob koncu leta 2016. Znašala so 2,1 milijarde evrov. 

V Abanki, pri kateri so sicer posojila pravnim osebam v prvi polovici leta padla za 0,8 odstotka, so v drugem četrtletju zabeležili predvsem večji obseg povpraševanja podjetij po različnih oblikah financiranja poslovanja, tudi močnejšo investicijsko aktivnost podjetij glede na pretekla obdobja. 

Spodbudni obeti za investicijsko aktivnost

Foto: Matej Leskovšek Glede na trenutne trende ocenjujejo, da bo investicijska aktivnost močna tudi v drugi polovici leta. Spodbudo za investicije predstavljajo predvsem:

• makroekonomski rezultati glavnih trgovinskih partneric Slovenije,
• relativno ugodne obrestne mere in
• možnost dolgoročnega financiranja s fiksno obrestno mero.

V Addiko banki, kjer konkretnih številk niso želeli razkriti, pravijo, da pozitivnega trenda ne beležijo samo pri prebivalstvu, ampak tudi v gospodarstvu. Ob tem hkrati opozarjajo na veliko konkurenco, ki ob povečani aktivnosti bank vodi v nižje obrestne prihodke. 

V osnovnem poslu banke z vse manj prihodki

Zaradi nizkih obrestnih mer in močne konkurence banke v svojem osnovnem poslu kljub rasti kreditiranja ne blestijo. 

O tem priča podatek o novem padcu obrestne marže, to je razlike med dobljenimi in danimi obrestmi. V prvem polletju je razlika pri obrestih znašala 1,82 odstotka, v prvem polletju lani 1,95 odstotka, konec leta 2014 pa še 2,18 odstotka. 

Foto: STA , V prvem polletju 2017 so v NLB skupini neto obrestni prihodki padli za pet odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leta 2016. Kot razlog v banki izpostavljajo nižje donose portfelja vrednostnih papirjev in zapadlost visoko donosne obveznice DUTB decembra 2016. Izkupiček bi bil še slabši brez bank z Balkana, ki so k obrestnim prihodkom skupine prispevale skoraj 50 odstotkov. 

V drugi največji banki NKBM so čiste obresti padle za skoraj 17 odstotkov glede na primerljivo obdobje lani. 

V Abanki so čiste obresti v primerjavi s polletjem 2016 padle s 40 na 37,5 milijona evrov, kar predstavlja šestodstotni padec. 

Manjše banke z boljšimi obrestnimi prihodki

Ena izmed redkih bank, ki višje prihodke beleži tudi pri obrestnih prihodkih, je Gorenjska banka. Glede na prvo polletje lanskega leta so se ti povečali za skoraj 20 odstotkov, medtem ko so se čisti neobrestni prihodki zvišali za desetino glede na primerljivo obdobje lanskega leta. V Gorenjski banki sicer rast čistega dobička (3,6 milijona evrov, kar je 19 odstotkov več kot lani) in bilančne vsote (za 20 odstotkov) pripisujejo boljšemu operativnemu poslovanju, predvsem na področjih in produktih, ki jih je banka v ponudbeni porfelj začela uvajati v zadnjih letih (lizing, faktoring ...). 

Foto: Klemen Korenjak Neto obresti jim je uspelo povečati tudi v Unicredit Banki Slovenija. V primerjavi z lanskim prvim polletjem so se povečali za 7,8 odstotka. Operativni dobiček je na drugi strani padel za 14 odstotkov na 18 milijonov evrov. 

Zaostanek pokrivajo z višjimi cenami storitev

Nizke obrestne mere poskušajo banke nadoknaditi z neobrestnimi prihodki, kot so na primer prihodki iz plačilnega prometa, nadomestila za uporabo plačilnih kartic, za dvige na bankomatih, promet na transakcijskih računih ... V to skupino spadajo tudi prihodki iz drugih bančnih storitev, na primer bančno zavarovalništvo, investicijski skladi in podobno. 

Kako pomembna postavka postajajo neobrestni prihodki v bilancah bank, priča tudi letošnji val podražitev bančnih storitev, o katerem smo poročali pred dnevi. Več o tem: Pozor, banke vam pripravljajo nove podražitve!.

Bo konkurenca banke prisilila k nižanju cen?

Tako so tudi v NLB padec obrestnih prihodkov kompenzirali z neobrestnimi prihodki. Ti so bili v primerjavi s prvim polletjem lani konec junija višji za sedem odstotkov. NLB je tako iz osnovnega bančnega posla (razlike v prihodkih in odhodkih za obrestne mere) ustvarila 148 milijonov evrov, neobrestni prihodki pa so znašali že 92 milijonov evrov. 

Višji neobrestni prihodki so pomagali tudi k rezultatu NKBM. V enem letu so se povišali za deset odstotkov. 

Foto: STA , V SKB banki so skupaj s svojo lizinško dejavnostjo v prvem polletju ustvarili za 7,6 odstotka več čistih obresti (38 milijonov evrov), medtem ko so jim čisti neobrestni prihodki padli za skoraj 40 odstotkov na 15 milijonov evrov. "Trenutne tržne razmere spodbujajo optimizem. Pričakujemo rast povpraševanja, a zaradi močne konkurence hkrati obstajajo tudi veliki pritiski na zmanjšanja marž in cen bančnih storitev," pravijo v SKB banki.