Nazaj na Siol.net

TELEKOM SLOVENIJE

Matic Tomšič

Torek,
19. 1. 2016,
12.22

Osveženo pred

5 let, 4 mesece

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0

Natisni članek

Spiderman Matic Tomšič

Torek, 19. 1. 2016, 12.22

5 let, 4 mesece

Znanstveniki uničujejo otroške sanje: Noben človek ne more biti Spiderman

Matic Tomšič

Termometer prikazuje, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Termometer prikaže, kako vroč je članek. Skupni seštevek je kombinacija števila klikov in komentarjev.

Thermometer Blue 0
Plezanje človeka po gladkih navpičnih stenah, kot to počne stripovski superjunak Spiderman, je z znanstvenega vidika nemogoče, so ugotovili zoologi z britanske univerze Cambridge.

Ob nadčloveških refleksih, streljanju pajčevine iz zapestja in guganju med nebotičniki je ena glavnih superjunaških značilnosti Spidermana oprijem na praktično vseh površinah pod vsemi koti. Kot je pokazal v stripih, filmih in animirani televizijski seriji, lahko pleza po navpičnih stenah, stekleni zunanjosti stolpnic in s stropov visi z glavo navzdol. Čeprav vemo, da je v resničnem življenju kaj takega nemogoče, so za dobro mero to potrdili še znanstveniki z univerze Cambridge.

Tudi če bi navadnega človeka kot Spidermana (oziroma Petra Parkerja, ki se predstavlja kot človek-pajek) ugriznil radioaktivni pajek in v njegovem telesu povzročil mutacije, zaradi katerih bi njegove dlani in stopala postala lepljiva, ne bi mogel plezati po stenah, pravijo znanstveniki. V tej raziskavi so namreč ugotovili, da obstaja naravna omejitev velikosti, pri kateri se živali še lahko oprijemljejo gladkih navpičnih površin.

Da bi človek lahko plezal kot kuščar, bi moral obuti čevlje s številko 145 Največje živali, ki z lepljivimi okončinami še lahko ustvarijo dovolj trenja za upiranje gravitaciji, so gekoni, družina kuščarjev s približno tisoč vrstami. S tem, ko žival postaja večja, se razmerje med telesno površino in volumnom niža. To pomeni, da ima žival ob večji teži manj potencialne lepljive zunanje površine, s katero bi se lahko oprijela gladkih strmih površin, znanstveniki navajajo v raziskavi.

V primeru človeka to konkretno pomeni, da bi moralo biti z lepljivimi blazinicami, če bi se hotel povzpenjati po navpičnih stenah, prekritih nepraktičnih 40 odstotkov njegovega telesa. Glede na to, da bi najverjetneje poskusil plezati obrnjen proti steni, pa bi moralo biti lepljivih približno 80 odstotkov sprednje strani njegovega telesa. Če bi želel po steni preprosto hoditi tako, kot to počnejo gekoni, pa bi moral imeti tako velika stopala, da bi mu bili prav čevlji s številko 145.

Je rešitev močnejše lepilo? Evolucija je v določenih primerih zaobšla zgoraj opisano omejitev, so v raziskavi še opozorili znanstveniki. Večini žab, katerih razmerje med telesnim volumnom in površino omejitev presega, pa vendar se lahko oprijemljejo sten, je evolucija namesto povečanja lepljivih blazinic naklonila močnejše "lepilo".

Ne spreglejte