Torek, 10. 11. 2015, 17.08
7 let, 12 mesecev
Slovenci bi izstrelili raketo, ki bo dosegla vesolje
Študentje Nik Mohorko, Žan Plankar, Dejan Smole, Urban Hribar, Jaka Grbac in Andrej Markovčič želijo v okviru projekta, ki so ga poimenovali Cirrus, izstreliti raketo, ki bo dosegla vesolje. Njihov cilj je Slovenijo označiti na zemljevidu držav, ki se lahko pohvalijo z lastnim vesoljskim programom. A pot do izvedbe tako megalomanskega projekta je posejana z megalomanskimi ovirami, nam je zaupal vodja slovenske vesoljske misije Nik Mohorko.
Delovanje prototipov je razmeroma preprosto, nam je povedal Mohorko. Pogonski sklop raketo dvigne na želeno višino, nato nadzor nad njo prevzame elektronika in sproži zaviralno padalo. Na višini 500 metrov se odpre še glavno padalo, ki prepreči, da bi se raketa ob pristanku poškodovala. Prototipi so sicer opremljeni z radijsko anteno in oddajnikom GPS. Veter na višini nekaj kilometrov lahko raketo ob pristajanju hitro odnese stran, z oddajniki pa ji je zato lažje slediti.
Preizkusnim raketam bo ekipa Cirrus postopoma dodajala nove tehnologije in v postopek konstrukcije vpeljevala nove materiale, pojasnjuje Mohorko. Faza preizkušanja prototipov pa je nujna za nabiranje izkušenj in znanj, ki jih lahko nato uporabijo pri večjih raketah. Pri takšnih projektih pogosto pride tudi do dogajanja, ki ga je z izračuni ali simulacijami nemogoče predvideti, zato bo veliko praktičnih preizkusov ekipi prišlo zelo prav.
Končno različico rakete, ki bo zmožna poleteti tja, so si že zamislili. Visoka bo med 10 in 15 metri, tehtala bo nekaj ton. Pogonski sklop bodo opremili s tehnologijo TVC (Thrust Vector Control), ki poskrbi za to, da se raketa po izstrelitvi vzpenja navpično, ne postrani. Hitrost, ki bo omogočala pobeg Zemljini gravitaciji (približno 40.000 kilometrov na uro), bo raketa dosegla s z ločenima pogonskima sklopoma – prvim na trdno gorivo in drugim na tekoče gorivo. Raketa bo opremljena tudi z instrumenti, ki bodo med drugim omogočali višinsko fotografijo in analizo Zemljine atmosfere. A pred tem bo treba odgovoriti na pomembno vprašanje …
Trenutno je ekipi Cirrus uspelo pridobiti nekaj manjših sponzorjev in podporo zasebnih vlagateljev, katerih, niso izdali. A to za dokončanje projekta še zdaleč ne bo dovolj - če bi želeli raketo res poslati v vesolje, Mohorko ocenjuje, da bodo za razvoj nadaljnjih prototipov, končne različice rakete, njeno izstrelitev in pokritje številnih birokratskih stroškov potrebovali nekaj milijonov evrov.
Rakete, ki bo poletela v vesolje, v Evropi ne bo mogoče izstreliti. Mohorko kot mogoči izstrelišči omenja puščavo Black Rock v ameriški zvezni državi Nevada, kjer sicer že potekajo izstrelitve podobnih raket, in kozmodrom Bajkonur v Kazahstanu, kjer rakete v vesolje pošilja Rusija. Nedavno je zasebnim izstrelitvam namenjeno ploščad na Floridi odprla tudi ameriška vesoljska agencija Nasa, še dodaja Mohorko.
Študijskega mentorja pri projektu nimajo, saj, kot pravi Mohorko, na tem področju v Sloveniji ni pravih strokovnjakov. Trenutno se za sodelovanje dogovarjajo s peščico slovenskih visokotehnoloških podjetij, po strokovno pomoč pa se bodo odpravili tudi v tujino.
Prav tam bodo nekateri snovalci projekta morda iskali tudi karierne priložnosti. Mohorko namreč meni, da je projekt, ki so se ga lotili, več kot odlična referenca za nadaljevanje študija vesoljskih tehnologij v tujini, morda pa tudi za kasnejše delo pri eni od vesoljskih agencij, kot je npr. evropska Esa.