Prihodnost v očeh znanstvenika

Kaku pravi, da je med napovedovanjem prihodnosti zelo previden, saj ne želi, da ga javnost vidi kot šarlatana. "Od začetka delovne poti sem se pogovarjal z več kot 300 svetovno priznanimi znanstveniki in obiskal njihove laboratorije, v katerih znanstvena fantastika postaja resničnost. Naučili so me, da je treba ob kakršnemkoli teoritiziranju o tehnološkem napredku v zakup vzeti dva pomembna kriterija – sovpadanje z zakoni fizike in že obstoječi prototipi, ki kažejo na to, da je zadevo mogoče popeljati na višjo, napovedano raven." Po prepričanju Kakuja se bodo stvari odvijale približno takole:

Računalniki bodo izginili Moorov zakon pravi, da se zmogljivost računalnikov podvoji vsakih 18 mesecev, cene pa se več kot prepolovijo. Ker bodo tako poceni, jih zagotovo ne bomo več uporabljali na takšen način kot zdaj, temveč bodo tako kot voda in elektrika v vse sfere življenja vpeti brezšivno. To pomeni, da fizičnih škatlic ne bo, saj se bodo vse računske operacije izvrševale izključno v oblačnih storitvah.

Meja med navidezno in dejansko resničnostjo bo zabrisana Morda sprva vsaj za tiste posameznike, ki imajo težave z vidom, saj Michio Kaku omenja kontaktne leče z dostopom do interneta. Te bi po njegovih besedah popolnoma predrugačile delo in življenje igralcev, politikov, kirurgov, turistov, vojakov in visokotehnoloških strokovnjakov, saj naj bi prek sicer še nedefiniranega vmesnika oči neposredno (ne kot HUD oziroma head-up display) zalagale z informacijami, kot so zemljevidi, govori, scenariji, prevodi, opisi znamenitosti, grafi in drugimi podatki.

Možganski nadzor vsega ZDA in Evropska unija v raziskovanje in razumevanje delovanja možganov vsako leto vložita na stotine milijonov dolarjev oziroma evrov. Cilj je seveda zmožnost usmerjanja posameznih živčnih signalov, s čimer bi ogromno pridobile osebe, ki so bodisi paralizirane bodisi trpijo za posledicami možganskih okvar, saj bi bilo bolehanje drugih mogoče odpraviti, prvi pa bi z mislimi lahko upravljali računalnike, gospodinjske naprave, invalidske vozičke in mehanske okončine. Michio gre sicer še dlje, saj omenja telepatijo (sporazumevanje z mislimi) in telekinezo (premikanje objektov na daljavo brez uporabe sile), internet, prepreden s spomini in čustvi njegovih uporabnikov (tako imenovani brain-net) in arhiviranje ne le misli, temveč celo sanj. Popoln kapitalizem Kaku je prepričan, da bosta ponudba in povpraševanje v prihodnosti dosegla stanje izenačenosti, saj bodo zaradi vseobsegajoče digitalizacije vsi vedeli vse o izdelkih, storitvah in njihovem primarnem občinstvu. Tržišče bo zato precej bolj učinkovito, saj bo točko, kjer se srečata krivulji ponudbe in povpraševanja, mogoče določiti do pičice natančno. Roboti bodo del vsakdanjika Se spomnite filma Popoln spomin (Total Recall) iz leta 1990 na čelu z Arnoldom? Scena z robotskim taksistom, ki ga je sedemkratni mister Olimpija in poznejši guverner Kalifornije nič kaj nežno poslal na redni servis, se nam je oni dan zdela za lase privlečena in kar malce smešna, pa vendar Michio Kaku trdi, da nas v prihodnosti, resda v malce drugačni podobi, čaka točno to – robotski zdravniki, odvetniki, medicinske sestre, kuharji in celo glasbeniki. V celoti naj bi prevzeli tudi upravljanje prometa, kar pomeni, da bo na cesti precej samovoznih avtomobilov, ki se bodo zanašali na GPS in radarje, zaradi česar bo zastojev, nesreč in posledično smrtnih žrtev precej manj.

No, humanoidnih ali kakršnihkoli drugih robotov s kognitivnimi sposobnostmi ne bomo videli še lep čas – Kaku pravi, da bodo kreativnost, domišljija, izkušnje, talent, analiza in dobra stara zdrava pamet še nekaj desetletij, če ne celo stoletij domena ljudi. Še dobro, saj se singularnosti (točke, na kateri bo stopnja umetne inteligence presegla človeško) kar malo bojimo. Izraz odpoved organov bo brez pomena Obolele, poškodovane ali odmrle dele človeškega telesa bomo zamenjali z enako lahkoto kot danes grafično kartico ali sklopko. Nadaljnji razvoj laboratorijskega gojenja celic bo prav kmalu namreč omogočil vzrejo kože, hrustanca, krvnih žil, nosov in sapnikov, nekoč pa tudi bolj kompleksnih organov, kot so jetra in ledvice. Starši bodo genetski zapis naraščaja določili "na roke" V nekaj desetletjih bo genetske značilnosti otrok mogoče določiti še pred njihovim spočetjem, je prepričan Kaku. Dostop do človeških genskih zapisov bo namreč veliko bolj preprost, kar pomeni nadomeščanje poškodovanih in nefunkcionalnih genov z zdravimi ter odpiranje možnost genetskih izboljšav. Znanosti je namreč že uspelo izolirati mišje gene, s katerimi je mogoče ustvariti živalice z nadstandardno močjo in spominom in ki imajo tudi človeške ustreznike. Daljše življenje Proces staranja bo mogoče upočasniti, saj zdaj namreč vemo, kaj povzroči umiranje v starosti – v grobem napake pri obnavljanju celic. Če jih človeštvu uspe popraviti, bomo živeli dlje. Nesmrtnost? Morda nekoč.

Med iskanjem rešitve za zgoraj omenjeno težavo Kaku sicer predlaga še en izum, ki bi staranje vsaj olajšal, če že ne popolnoma odpravil – v kopalnice nameščene senzorje, ki bi na ravni nanodelcev prečesavali naša telesa in iskali morebitne sledi rakastih tvorb. Te bi nato lahko odstranili, še preden bi se začeli razvijati tumorji, zaradi česar bi kemoterapija postopoma romala v medicinske arhive.

Prevladala bo intelektualnost Družba, zasnovana na izmenjavi dobrin, se počasi umika na znanju zasnovanemu intelektualnemu kapitalizmu. Gospodarstva narodov, ki še vedno precej vlagajo v primarne in sekundarne gospodarske panoge, se bodo počasi začela krčiti, saj je vlečni konj, ki bo v prihodnosti predstavljal razliko med bogato in revno državo, izobraževanje v smeri znanosti. Kitajska in Indija sta koncept pograbili z obema rokama, kar malce v zaostanku pa je precej držav Zahoda, ki voditelje prihodnosti še vedno pitajo s precej neuporabnimi znanji.