Nov posel: agencije za laži

Patrick Ulmer ima nenavaden poklic: je vodja agencije za laži. Svojim strankam omogoči, da imajo dvojno življenje ali pa da si zagotovijo novo identiteto. Čeprav se zdi, da je to služba iz kakšne poceni kriminalne serije, je v resnici zelo resno delo.

Ulmer ima denimo klienta v Kölnu, ki ne želi, da bi njegova žena izvedela, da ima ljubico. Zato je najel Ulmerja. Skupaj sta sestavila zgodbo, po kateri moški med tednom službuje v Kölnu. Tam je zato najel stanovanje, ki ga je že obiskala tudi žena. Vse v stanovanju je tako, kot da bi mož dejansko bival v njem. Ulmer se je med ženinim obiskom celo povabil na obisk in se predstavil kot možev kolega iz fakultete. Resnica je, da je mož Švicar, ki ima v Švici dve ženi, z obema otroke, v Köln pride pa zelo redko, le kadar kateri od žen pove, da je službeno v Kölnu.

Stranke agencije za laži lahko kupijo veliko ali malo laž, od sms-a do popolne pomoči, če želijo imeti dvojno življenje. Stranke so tako moški kot ženske, večinoma iz južne Nemčije in Avstrije. Usluge morajo plačati vnaprej, za prikrivanje dvojnega življenja je to paket, ki vključuje popolno uslugo. "Tudi obisk na domu kot kolega je že vključen v paket in navadno je to zelo prepričljivo," je novinarjem Spiegla dejal Ulmer.

Cene popolnega paketa so v več tisoč evrih. Poslani sms stane 9 evrov, izmišljen naslov in pošta s tega naslova 59 evrov na mesec. Med zelo popularnimi uslugami je denimo spreminjanje števila prevoženih kilometrov na avtomobilu, kar je posebno pomembno takrat, če nekdo trdi, da je bil v službi v sosednjem mestu, v resnici pa je šel k ljubici ali ljubimcu 200 kilometrov stran.

Brez moralnih zadržkov V Nemčiji so le tri agencije za alibije, kot se najraje imenujejo. Ulmer meni, da ni lažnivec on, temveč ljudje, ki ga najamejo. On je zgolj nekdo, ki jim organizira življenje, ki so si ga izbrali. "Ljudem omogočam svobodo, ki jo potrebujejo," je zatrdil. Nekomu, ki je želel na potovanje brez žene, je denimo poslal povabilo na izmišljeno konferenco. Nezaposlenemu moškemu je omogočil, da je pred ženo skrival, da je izgubil službo.

Psihologi opozarjajo, da so dvojna življenja lahko tako kompleksna, da osebe, ki jih poskušajo živeti, nazadnje zbolijo zaradi nenehnega organiziranja prekrivanja svojih laži. Je pa tudi med znanimi nekaj primerov dvojnih življenj. Pilot Charles Lindbergh je imel poleg svoje ameriške družine tudi družino v Nemčiji. Francoski predsednik Francois Mitterrand je tudi imel dve družini, s tem, da ga hčerka iz skrite družine v javnosti ni smela klicati očka.

Med nalogami, ki jih je imel Ulmar, so take, za katere trdi, da le pomagajo ljudem. Tako je denimo lezbijko pospremil na poslovno zabavo kot njen partner. "Strankam moramo vedno dati upanje, da je vse mogoče, nato pa najti rešitve za vse probleme, ki nastanejo," je razložil. Pri tem si ne postavlja moralnih vprašanj. Na dilemo, ali s svojimi uslugami razdira družine, odgovori, da prav nasprotno, da jih obdrži skupaj.

Več lažejo moški "Laž ni nič drugega kot izogibanje realnosti," meni Peter Stiegnitz, upokojeni psiholog, ki je vse življenje raziskoval mejo med upravičenimi in neupravičenimi lažmi: "Izogibanje realnosti pa nam včasih lahko koristi."

Ugotovil je, da ljudje v 40 odstotkih lažejo zato, da bi se izognili težavam, v 14 odstotkih, da bi bili prijazni in druge osebe ne bi užalili, v šestih odstotkih pa lažejo zaradi lenobe. Ugotovil je, ženske lažejo malo manj kot moški, da pa starejše ženske velikokrat lažejo, da bi pridobile občutek, da so ljubljene. Moški pa s fizičnimi znaki hitreje pokažejo, kdaj lažejo: začnejo se potiti, se praskajo ali prekrižajo noge.

"Če ljudje ne bi lagali, bi bilo na svetu vsaj sto novih vojn," pravi Stiegnitz: "Seveda pa imajo laži svoje meje. Te pa so, ko laž škoduje osebi ali komu drugemu." Za ljudi, ki imajo dvojna življenja, meni, da se jim zdi, da so neverjetno močni, da letijo, toda dolgoročno jih to lahko pokoplje. Agencije za alibije so po njegovem mnenju le izrabile trenutke v družbi, ko je posameznik ujet med manj svobode tradicionalne družine in več svobode, ki jo ponuja medmrežje. "Zdaj res ne vemo več, kje je meja svobode," je dodal psiholog.

V zanki dvojnih življenj se vedno najdejo aktivni in pasivni igralci. Aktivni so tisti, ki lažejo, pasivni so tisti, ki jim lažejo. Toda po mnenju zakonske terapevtke Andre Bräu trpijo tako eni kot drugi. Aktivni na neki točki ne zmorejo več organizirati svojega zapletenega življenja, pasivni pa nenehno živijo s slutnjo prevare. Meni, da dva od treh parov ne bi preživela dolgotrajne afere enega od partnerjev.

Toda to Ulmerja ne ustavi, da ne bi zagotovil alibija novi stranki, ki si želi na Filipine brez svoje žene. Poslal ga bo na štirinajstdnevno terapijo proti sindromu izgorevanja, ki naj bi ga na kliniki v severni Nemčiji plačalo podjetje, kjer dela lažnivec. Agencija za alibije uredi vse podrobnosti, vključno s tem, da na recepciji klinike vedo za laž in v sobo klienta ne smejo vezati nobenih klicev, še posebno ne ženinih. Tako pač veleva protokol zdravljenja izgorelosti.